Tiskane izdaje
O ključnih spremembah v primerjavi z veljavnim načinom delitve in obračunavanja tovrstnih stroškov smo že pisali, nerešena vprašanja in predloge stroke ter zainteresirano javnost pa je predlagatelj akta rešil šele po začetku nove kurilne sezone.
Korekturni faktorji odslej
V stanovanjsko-poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavbah se stroški toplote razdelijo glede na odčitke iz merilnih naprav, če te niso vgrajene, pa glede na razmerje priključne moči enega in drugega dela hiše oziroma, če ni podatka o priključni moči, glede na razmerje v površinah.
Pravilnik določa, da morajo lastniki stanovanj vgraditi merilnike za toploto. Kjer to ni mogoče, torej v sistemih z vertikalnimi razvodi, kjer toplota vstopa v stanovanje na več mestih, pa morajo namestiti delilnike. Prav tako morajo v novih hišah in tam, kjer tehnične možnosti to dopuščajo, vgraditi vodomere za toplo vodo, sicer pa vsaj ob rekonstrukciji razvoda tople vode.
Drugačen delež po delilnikih
Novost v primerjavi z januarskim predlogom je delež stroškov za ogrevanje in toplo vodo, ki jih bodo lastniki stanovanj plačevali po delilnikih oziroma merilnikih. Po starem je bilo to od 60 do 80 odstotkov skupnega stroška za ogrevanje, po januarskem predlogu pravilnika 75 odstotkov pri merilnikih in 50 odstotkov pri delilnikih, na koncu pa je obveljalo, da bo ta delež znašal od 50 do 80 odstotkov skupnega stroška. Kolikšen konkretno bo, bo določil izvajalec delitve. Preostali del stroškov ogrevanja se bo delil glede na delež ogrevane površine in preostali del stroškov toplote za gretje vode po številu uporabnikov (članov gospodinjstva). Za hiše, ki so oziroma bodo v soglasju in sožitju razdelile stroške po drugačnem ključu, akt dopušča kakršno koli drugačno rešitev − če se z njo strinjajo prav vsi lastniki.
Predlagatelj je zvišal tudi delež plačila v primeru, če ni podatkov o porabi toplote po krivdi lastnika. Tedaj se njegov delež (izračunan po ogrevani površini oziroma uporabnikih) pomnoži s faktorjem 3 (doslej 1,6). Pravilnik pa natančno opredeljuje tudi, kaj pomeni »po krivdi lastnika«. S tem poskuša ministrstvo stopiti na prste mnogim, ki so z različnimi posegi na črno in z goljufijami poskušali znižati svoj strošek na račun drugih v hiši.
Minister je v zadnji verziji pravilnika prisluhnil pripombam nepremičninske zbornice in je pri delitvi glede na površino variantno kot merilo pri vsaj za desetino višjih delih stavbe dopustil prostornino.
Alternativa pri velikih odstopanjih
Pravilnik rešuje tudi pogoste zadrege, ko delilniki pokažejo velika odstopanja v porabi, bodisi navzgor bodisi navzdol. Če torej porabniški delež vsaj enega stanovanja kaže več kot petkrat večjo porabo, kot je delež ogrevane površine tega stanovanja v stavbi, se stroški razdelijo po površini, delovanje delilnikov in ogrevalnega sistema pa se pregleda. Če je porabniški delež manjši od 40 odstotkov deleža ogrevane površine, pa se šteje, da za to stanovanje podatki z delilnikov niso na voljo.
Stanovalcem bo vsako leto na voljo podrobno poročilo o porabi in stroških za toploto. Objavljeno bo na oglasni deski, zato bo moralo biti brez osebnih podatkov. Podatke bo treba dostavljati tudi ministrstvu.
Med prehodnimi in končnimi določbami ni več zahteve, da morajo lastniki stanovanj do leta 2024 zamenjati delilnike na radiatorjih z merilniki toplote, kot so zapisali v prvotnem predlogu pravilnika in s tem v začetku leta močno razburkali javnost. Stari parametri za delitev in obračun stroškov se uporabljajo do sprejetja novih, korekturni faktorji, sprejeti na podlagi prejšnjega pravilnika, pa do leta 2025.
Pravilnik je bil 3. novembra objavljen v uradnem listu, poleg Gašperšiča pa ga je podpisala tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
