Hostnik je bil doslej v slovenski narodni zavesti precej neopažen, prezrt, morda tudi zato, ker je v Rusiji v mestu Rilsk, kjer je živel, ustvarjal in je tudi pokopan, prevzel pravoslavno vero.
Prav Hostnik je v ruščino prevedel Martina Krpana in tako pisatelja Frana Levstika in deželo pod Triglavom ponesel v prostrane ruske stepe. Hostnik (1853–1929) je bil filolog, pedagog in prevajalec in avtor prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter prve ruske slovnice za Slovence, izdane leta 1901.
Preberite tudi: Lavrov: EU želi Balkan spremeniti v tamponsko območje
Padli Slovenci dobijo spomenik v Rusiji
Minister Lavrov je ob tej priložnosti izjavil, da se obe državi zavzemata za nadaljnjo krepitev odnosov na vseh področjih, zlasti na kulturnem. »Naša skupna naloga je, da nadgradimo naše prijateljske odnose in tako prispevamo k miru v svetu,« je pred več kakor 500 zbranimi Šmarčani rekel Lavrov, ki se je Sloveniji zahvalil za zgledno vzdrževanje spomenikov padlih ruskih vojakov in hkrati za letos napovedal odkritje spomenika vsem padlim Slovencem v Rusiji, saj »prav to krepi vezi naših narodov«. Minister Cerar: »Diplomati se pogovarjamo, da se države ne spopadajo.
Z besedami rešujemo spore, ki jih sicer preradi rešujejo z močjo in orožjem. A če naj uporabljamo besede, jih moramo imeti in razumeti. Zato narod rabi svoj jezik in ljudje rabimo prevajalce«. Po njegovem prepričanju Slovenija in Rusija kakovostno sodelujeta in sta skupaj odgovorni za nadaljnje krepitev odnosov, pri čemer ni pozabil omeniti, da je Slovenija članica Evropske unije in pakta Nato in je zmeraj pripravljena na dialog.
V Rilsku bodo tudi odkrili spomenik
Ob tej priložnosti sta župana Šmartnega pri Litiji in Rilska, Rajko Meserko in Dmitrij Velikodnij, podpisala listino o pobratenju. »Ponosni smo, da je vaš rojak, ki je sčasoma postal tudi naš, ustvarjal pri nas,« je rekel Velikodnij in napovedal skorajšnje odkritje podobnega Hostnikovega spomenika v njegovem mestu.
Po prepričanju šmarskega župana Meserka je Hostnik tesno povezal slovenski in ruski narod, tudi z literarnim bogastvom obeh narodov. »Šmartno je od nekdaj kalilnica velikih imen,« je prepričan Meserko, pri čemer je imel v mislih vsaj dve imeni, polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja in dramatika ter pisatelja Slavka Gruma, ki se je rodil prav leta 1901, ko je Hostnik z izdajo slovarjev že tkal slovensko-rusko prijateljstvo.
Škrabec komaj čaka ruski Davos
Šmarčan in domačin Darko Vidic, sicer član Slovenskega okteta je za spletno Delo povedal, da v zadnjih letih, odkar pomni, ni bilo tako visokega obiska v Šmartnem pri Litiji. Pričakuje nov razvojni zagon na tem območju. Janez Škrabec, slovenski podjetnik in mecen ter pra-pra nečak jezikoslovca Stanislava Škrabca je obisk Lavrova v tem kraju ocenil kot zelo velik dogodek, ki se bo zagotovo zapisal v zgodovino. Pričakuje, da bodo domačini morda po njem poimenovali tudi kako gostilno z imenom Pri ruskem ministru.
»Sam prihajam iz Ribnice in zagotovo bi tak obisk pri nas še dolgo odmeval,« je prepričan Škrabec in dodal, da taki obiski iz velesile Rusije prispevajo k vsestranskim dobrim odnosom, tudi na področju gospodarstva, zato jih je treba negovati. Pravi, da je v dolgih desetletji sodelovanja z ruskimi gospodarstveniki skoval dobre profesionalne odnose in tudi razna prijateljstva. »Vsaka moja pot v Rusko federacijo je zame in tudi za moje sodelavce praznik, zato se že veselim obiska gospodarskega foruma, ruske različice Davosa, ki bo prihodnji teden potekal v Sankt Peterburgu. Prepričan sem, da bo tam tudi naš gospodarski minister in sem vesel, da bo tako,« je povedal Škrabec.