Z odlašanjem za pokojninsko varčevanje največ izgubijo mladi

Ljubljana – V sklade dodatnega pokojninskega varčevanja je bilo konec leta 2016 vključenih 517.865 ljudi, na njihovih računih pa je bilo skupaj več kot za dve milijardi evrov sredstev. Zavedanje, da je dodatno pokojninsko zavarovanje za negotovo pokojninsko prihodnost nujno, raste, ali dovolj, pa je drugo vprašanje.

Sveži podatki za stanje dodatno pokojninskih sredstev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah in bankah v letu 2017 bodo na voljo marca, odgovarjajo na ministrstvu za delo. Po podatkih ministrstva se je leta 2016 število zavarovancev in varčevalcev za dodatno pokojninsko varčevanje prvič po letu 2013 spet povzpelo nad pol milijona. Videti je, da se je po kriznih krčih tudi to varčevanje spet dvignilo, saj je znano, da so nekatera podjetja v kriznih časih to zavarovanje za svoje zaposlene ukinila ali zamrznila. Ob vse slabših napovedih, kakšne bodo naše starostne redne pokojnine, je varčevanje za dodatno pokojnino izjemno pomembno. In naj bi bilo tudi zanimivo: tako za delodajalca kot za posameznika, ki lahko pri tem varčevanju uveljavljata davčno olajšavo. Ta je za leto 2018 določena v višini 5,84 odstotka bruto plače posameznika, na leto maksimalno 2819 evrov, določena pa je tudi mesečna minimalna premija za to dodatno pokojninsko varčevanje, ki znaša 20 evrov, torej 240 evrov na leto.

Že zdaj pokojnine za 40 odstotkov nižje od plače

Vesna Razpotnik, izvršna direktorica pri Modri zavarovalnici, poudarja: »Že danes so pokojnine v povprečju za skoraj 40 odstotkov nižje od zadnje plače posameznika.« Tudi zato država del tega bremena za finančno varnost po upokojitvi prenaša na zaposlene in njihove delodajalce in jih pri tem spodbuja z že omenjeno davčno olajšavo. A pri teh olajšavah so razlike med javnim in zasebnim sektorjem. Razpotnikova pravi, da so pri tem v prednosti javni uslužbenci, ki jim pri individualnem plačilu iz neto plače pripada celotna davčna olajšava, medtem ko ima v gospodarskem sektorju prednost uporabe olajšav delodajalec. Poenostavljeno: »gospodarski« delodajalec, ki plačuje določeno premijo, lahko za to izkoristi olajšavo, »ostanek« olajšave pa pripada zaposlenemu, če si tudi sam plačuje del premije.  Glede na pomembnost dodatnih pokojninskih varčevanj bi verjetno bilo smiselno razmišljati tudi o povišanju olajšav, s čimer bi bilo to varčevanje še privlačnejše tako za posameznika kot za podjetja. Tudi v podjetjih je mogoče slišati, da te olajšave niso najbolj »atraktivne«, a na ministrstvu za delo pravijo, da spremembe glede tega zavarovanja/varčevanja v smislu večjega spodbujanja, z večjimi olajšavami za posameznika ali podjetje, »trenutno niso predvidene«.

Varčujejo starejši od 45 let

Vsekakor je že nekaj čas jasno, da tudi dodatne pokojnine ne bodo pokrile vseh izpadov rednih pokojnin, za povrh pa je jasno, da v to varčevanje še vedno ni vključenih več kakor 300.000 zaposlenih pri nas. Razpotnikova poudarja, da »varčujejo starejši od 45 let, mlajših je bistveno manj. Toda ravno z odlašanjem varčevanja največ izgubijo mladi – zamujeni čas bodo morali v kasnejših letih nadomestiti z bistveno višjimi mesečnimi vplačili, da bodo privarčevali dovolj«. Torej, pomembno je začeti, čeprav z nizkim vplačilom. Razpotnikova pravi: »Če začneš varčevati pri 25 letih, je dovolj, da za dodatno pokojnino nameniš pet odstotkov svoje plače. Če pa se za varčevanje odločiš 20 ali celo 30 let kasneje, pa moraš za enak privarčevani znesek nameniti kar štiri- ali petkrat več, kar je že petina plače.«

***

Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili.

Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.