Tiskane izdaje
Idrija – Na Gimnaziji Jurija Vege so s precejšnjo sproščenostjo zagrizli v najrazličnejše znanstvene in družbeno pomembne teme. K 6. Kulturnemu maratonu oziroma dnevu odprtih vrat so vabili že plakati na glavnih vpadnicah v kraj in kot vrhunce izpostavljali razstavo starih časopisov Alija Žedrina, pogovor Od blizu z Vesno Milek, projekcijo filma Družinica ter 25 in več delavnic.
V znamenju Kulturnega maratona je bilo že pri pouku; šesto in sedmo šolsko uro so dijaki različnih letnikov prisluhnili in se podali v debato z gosti z različnih področij. »Dr. Lučka Kajfež Bogataj nam je dala ponovno misliti o podnebnih spremembah, ki so posledica naše pretirane potrošnje v vseh smereh, in ponazorila preproste rešitve. Že prej sem se zavedala, da s svojim ravnanjem in navadami neizogibno prispevamo k podnebnim spremembam, toda nadvse zgovorni so bili predvsem podatki, ki jih je prikazala v grafu, kako so se človekovi vplivi na okolje – izpust dušika in nevarnih plinov ter raba tal – od 30. let 20. stoletja večkratno povečali in da smo za večkrat presegli celo dopustne meje,« je po predavanju znane borke proti podnebnim spremembam in profesorice Lučke Kajfež Bogataj strnila vtise Taja Lakner, dijakinja četrtega letnika, ki namerava na študij kemije.
Razstava starih časopisov Alija Žerdina na idrijski gimnaziji. Foto: Jože Suhadolnik, Delo
Ekonomija v vseh sferah našega življenja
V tistem trenutku se je končalo tudi srečanje dijakov tretjega letnika s komentatorjem Dela in Sobotne priloge dr. Janezom Markešem, ki se je spustil v debato s tremi dijaki. Med njimi je bil Maj Leandro Klančnik Kustelj. »Debatirali smo, kako ekonomija prodira v vse sfere našega življenja, celo v naš jezik. Pogovor smo razvili tudi na druge teme, kot so mediji in lažne novice, ki se mi zdijo še posebno pereča tema. Proti njim se je mogoče, kot je poudaril tudi Markeš, boriti predvsem s čim širšo razgledanostjo, branjem knjig in spremljanjem različnih verodostojnih medijev, tako časopisov kot različnih televizijskih programov,« so vrele besede iz mladega sogovornika, ki bo, čeprav ga zanimajo različna tako družboslovna kot naravoslovna področja, najverjetneje študiral fiziko.
Njegova vrstnica Ajda Tušar, ki je zgolj poslušala v občinstvu, je poudarila, da jo je najbolj presunila razgledanost gosta. »Nisem navajena tako razgledanih ljudi, kot je gospod Markeš, ki je ponazoril, kako naši strahovi, ki jih povzročajo in izrabljajo tudi lažne novice, pravzaprav segajo v prazgodovino. Zelo zanimivo je bilo poslušati debato, in čeprav je trajala uro in pol, bi jo zlahka poslušala še dlje,« je povedala. Tudi Janez Markeš je z zadovoljstvom sodeloval v debati.
Zvezdnica popoldneva: Vesna Milek, tokrat v vlogi intervjuvanke. Foto: Robert Zabukovec
»Dijaki, ki so z mano pripravili pogovor, so vse skupaj vzeli zelo resno. Videti je bilo, da so knjigo Jean-Pierra Dupuyja Prihodnost ekonomije, ki sem jim jo predlagal, zares prebrali in proučili in se pripravili na pogovor. Pa tudi občinstvo je debato, ki je zadevala med drugim lažne novice, spremljalo pozorno in z velikim zanimanjem, čeprav je trajala okoli uro in pol,« je pritrdil tudi Markeš. Z zadovoljstvom ugotavlja, da imajo na šoli velik posluh tudi »za humanistiko, ki je nadvse pomembna za razvoj ter etično in moralno držo posameznika«.
Kultura v najširšem pomenu
Čeprav dogodek nosi naslov pridevnik kulturni tako zaradi kulturno obarvanih vsebin pa tudi zato, ker ga pripravijo dva tedna pred kulturnim praznikom Prešernovim dnevom, med napovedanimi gostujočimi predavatelji, vodji delavnic in gosti ni bilo mogoče spregledati slavnih imen iz naravoslovnih znanosti: poleg dr. Lučke Kajfež Bogataj še dr. Andrejo Gomboc, astrofizičarko, in mag. Tomaža Ogrina, raziskovalca z Inštituta Jožef Stefan. »Trudimo se za čim bolj kulturno obarvan dogodek, a ker smo po tradiciji naravoslovna šola, moramo upoštevati tudi zanimanja naših dijakov s tega področja. Toda tudi naravoslovje razumemo kot del kulture – kulture preučevanja in raziskovanja narave,« je pojasnila Maja Justin Jerman, gonilna sila tega zanimivega dne, sicer pa profesorica slovenščine. Poudarila je, da se je ta poseben dan, na katerega vabijo širšo javnost, po šestih letih dodobra usidral tudi v zavest dijakov, zato so dejavnosti iz leta v leto bolj obiskane.
»Največje zanimanje so letos požele naravoslovne delavnice in debate, med drugim Ogrinova eksperimentalnica, predavanje o umetni inteligenci ter predavanje Andreje Gomboc o črnih luknjah in gravitacijskih valovih pa tudi večerno predvajanje filma Jana Cvitkoviča Družinica. Pri drugih je bila udeležba precej enakomerno razporejena. Glede na želje, ki smo jih zbrali lani, smo pripravili še dve na delavnici, ki se bolj neposredno dotikajo osebnostne ravni mladih – o stiski kot odskočni deski in jogi za dobro počutje,« je povzela zanimanje dijakov.
S fotoaparati po nov pogled na idrijske ulice. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Za vrhunec 6. Kulturnega maratona pa je štel pogovor Od blizu z novinarko Sobotne priloge Dela Vesno Milek. V minulih letih so v podobnih debatah gostovali literati Aleš Čar, Ciril Zlobec in Miha Mazzini, ob lanski fotografski razstavi Delovih fotografov pa so si zaželeli, da bi imeli priložnost poklepetati z »vrhunsko novinarko, ki svoj poklic opravlja s tako gibkostjo in eleganco«, je Milekovo opisala sogovornica. »Izjemno smo hvaležni za poglobljene misli naših gostov, saj je populizem 'pljusknil' tudi v šolo. S svojimi argumenti smo tudi učitelji pogosto prešibki. Seveda so iskanje bližnjic, neargumentiran dialog, ozkost in poenostavljanje pogledov, ki jih ubirajo in se jim predajajo tudi dijaki, posledica časa, v katerem živimo, in njihovega mladostnega obdobja, a takšna srečanja brez dvoma prispevajo k razmišljanju in novim perspektivam,« je bila slišati zadovoljna organizatorka Kulturnega maratona Maja Justin Jerman.
Na njem sta sodelovala še novinar Dela Blaž Močnik, ki je pripravil delavnico o časopisni reportaži, in Delov fotograf Jože Suhadolnik z delavnico portretne fotografije. Zadnjega je pozitivno presenetilo predvsem število udeležencev. »Z začetnih šest kandidatov se je njihovo število povečalo na petnajst. Spoznavali smo različne pristope v tej zvrsti fotografije, najbolj pa jih je zanimal konkreten pristop k portretirancu, kar je v portretni fotografiji najtežje opisati s preprostimi navodili. Takšna spoznanja prinesejo šele leta izkušenj,« je povedal Suhadolnik in dodal, da so slušatelji pokazali dobro poznavanje tehnologije digitalne fotografije in njena obdelava. Vpogled v (bližnjo) zgodovino žurnalističnega ceha pa so jim na šolskem stopnišču ponudili razstavljeni izvodi časopisov iz zbirke urednika Sobotne priloge Alija Žerdina.
Dijaki o spremljanju medijev, varovanju okolja in lažnih novicah
Ajda Tušar, dijakinja tretjega letnika
Čeprav tako kot moji vrstniki uporabljam družbena omrežja, kot so facebook, twitter in instagram, sledim tudi klasičnim medijem. Zjutraj, ko pijem kavico, rada kaj preberem v Primorskih novicah, ki jih imamo naročene, poslušam prvi program Radia Slovenija in Val 202 ter spremljam večerna poročila na Televiziji Slovenija. Rada sledim kulturnim vsebinam in poljudnoznanstvenim dokumentarnim filmom. Ne dvomim, da objektivno povzemajo resničnost. Njihovo spremljanje se mi ne zdi zapravljanje časa, saj se veliko naučim.
Ajda Tušar. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Taja Lakner, dijakinja četrtega letnika
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je s primerom pralnega stroja ponazorila, kako bi lahko prispevali k bolj odgovornemu obnašanju pri svoji potrošnji. Namesto da ga zavržemo, ko se pokvari, bi lahko zamenjali samo pokvarjeno komponento. Marsikaj bi lahko rešili tudi s spremembami zakonodaje ali pa da bi od doma v šolo prinašali svojo embalažo, ne da jo zaradi izdelkov v embalaži za enkratno uporabo vsak dan zavržemo zajeten kup.
Taja Lakner. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Maj Leandro Klančnik Kustelj, dijak tretjega letnika
Nekatere lažne novice so zelo očitne, druge pa ne. Zdi se mi pomembno, da hkrati spremljaš vsebine na različnih medijih, saj le tako dobiš bolj objektivno in širšo sliko. Za objektivne štejem časopise in sem vesel, da imamo javno radiotelevizijo, saj televizijski kanali v zasebni lasti lahko objavijo, kar želijo. Med drugim spremljam CNN, Fox News, tudi BBC, ki se mi zdi še posebno nepristranski.
Maj Leandro Klančnik Kustelj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
