Z razpisom do izvajalca helikopterskih prevozov

Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ vlado poziva, naj izvajalca nujnih helikopterskih prevozov izbere na podlagi mednarodnega razpisa.

Objavljeno
10. januar 2007 18.46
Poslanec LDS Milan Cvikl se je poglobil v številke
Ljubljana – Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ vlado poziva, naj izvajalca nujnih helikopterskih prevozov izbere na podlagi mednarodnega razpisa, pri čemer naj bo glavno merilo kakovost storitev. Člani komisije pa se niso opredelili do vprašanja, ali naj do tedaj prevoze opravljata vojska in policija ali pa Avto-moto zveza Slovenije (AMZS).

Predsednik komisije Milan M. Cvikl (LDS), ki je sklical današnjo nujno sejo, je članom sprva predlagal sklep, s katerim bi vladi naložili odpravo uredbe, ki je za izvajalca nujne helikopterske pomoči določila AMZS. Vlada naj bi področje uredila v skladu z veljavno zakonodajo, do tedaj pa bi prevoze opravljali Slovenska vojska in policija.

Koalicijski poslanci so po drugi strani menili, da je bilo opravljanje prevozov s strani vojske in policije prav tako nezakonito, poleg tega pa so storitve AMZS izkazale za mnogo bolj učinkovite. Zato so se zavzemali, da bi prevoze do izbire novega izvajalca opravljal AMZS.

Po več kot triurni razpravi so člani komisije odločitev o tem, kdo bo v vmesnem obdobju opravljal prevoze, prepustili vladi, ki naj bi sicer v četrtek sporno uredbo spremenila. Vladi pa so s sklepom, ki ga je predlagal poslanec SDS Rudi Veršnik, naložili, naj novega izvajalca izbere z mednarodnim razpisom, pri čemer pa naj bo glavno merilo kakovost storitev in ne cena. Vlada naj poleg tega storitve nujne helikopterske pomoči izvaja tako, da je odzivni čas najhitrejši in da so helikopterji opremljeni s specifično opremo, namenjeno urgentnemu helikopterskemu reševanju.

Minister za zdravje Andrej Bručan je članom komisije pojasnil ves potek izvajanja nujne helikopterske pomoči. Vojska in policija sta helikoptersko reševanje izvajali od leta 2003. Šlo je za pilotski projekt, ki pa se je pokazal kot le deloma sprejemljiv. Odzivni čas reševanja je bil namreč trikrat daljši kot v drugih evropskih državah, posadke za reševanje niso bile vedno na razpolago, poleg tega pa vojska in policija nimata ustreznih licenc.

Zato je vlada konec leta 2005 spremenila uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, s katero je izvajanje nujne helikopterske pomoči naložila AMZS. Ko pa je ministrstvo za zdravje uredbo poskušalo izvršiti, se je izkazalo, da to ni mogoče. Z izvajalcem bi namreč moralo skleniti pogodbo, kar pa ni bilo mogoče zaradi predpisov s področja javnega naročanja in javno-zasebnega partnerstva.

Vlada naj bi zato na četrtkovi seji uredbo znova spremenila, nova uredba pa ne bo več neposredno določala izvajalca, pač pa bo najugodnejši izvajalec izbran na razpisu. Po Bručanovih besedah pa ni sprejemljivo, da bi storitev še naprej izvajali vojska in policija.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Borut Miklavčič pa je spomnil, da so pogodbe o sodelovanju z vojsko in policijo še veljavne. Zato upravni odbor ZZZS ni sprejel aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2006, po katerem bi helikopterske prevoze izvajal AMZS. Z javnim razpisom in podelitvijo koncesije bi problem rešili, pravi Miklavčič, ki pa si želi, da bi bil izbrani ponudnik bistveno cenejši od AMZS. Njegova ponudba namreč prinaša vsaj štirikrat zahtevnejše finančno breme, kot ga ima zavod z dosedanjimi izvajalci, torej vojsko in policijo.

Za predsednika komisije Milana Cvikla (LDS) je osnovno vprašanje, ali je odločitev vlade za zavarovance racionalnejša. Ocenjuje, da temu ni tako, a tega ni bilo mogoče testirati, saj ni bilo javnega razpisa. Zanima ga razlika med sedanjo ceno in ceno, ki se je za helikopterske prevoze plačevala v preteklih 15 letih. "Če obstaja razlika in gre v žep AMZS, Flycoma, potem se je potrebno vprašati, ali ni racionalnejše poti," je dejal in omenil možnost nakupa novih helikopterjev s tem denarjem.

Ciril Testen (NSi) je po drugi strani poudaril, da je cena sicer ena od pomembnih stvari, a ko gre za zdravje, zanj ni ključna. Prepričan pa je tudi, da v primeru mednarodnega razpisa cena, ki jo zdaj računa policija ali vojska, ne bi vzdržala preverbe. "Mislim, da dumpinške cene v EU niso dovoljene," je poudaril Testen, ki pravi, da se helikopterske polete vojske in policije plačuje "skozi drugo obliko, potem pa je lahko cena za tak način nižja".

Veršnik je opozoril, da sami zdravniki, ki v praksi sodelujejo pri nujnih helikopterskih prevozih, opozarjajo pri prevozih vojske in policije na vrsto pomanjkljivosti. Med drugim je daljši odzivni čas, saj ti helikopterji niso opremljeni za nujno medicinsko pomoč, poleg tega niso ves čas dosegljivi. Sistem, ki se je vpeljal v zadnjem mesecu, naj bi bil veliko primernejši, saj je odzivni čas trikrat krajši. Kot je še poudaril Veršnik, se ti standardi ne smejo zniževati.

Breda Pečan (SD) je prepričana, da je tako kot pri operacijskih mizah tudi v primeru helikopterskih prevozov odpovedala ekipa, ki na ministrstvu za zdravje skrbi za javno naročanje. Pri tem je spraševala, zakaj se ni na podlagi izkušenj v času pilotskega projekta razmišljalo o morebitnih izboljšavah pri opremi in organizaciji za prevoze, ki sta jih opravljali policija in vojska.