Z referendumom v bran bolniških nadomestil

Ljubljana - Le 75 odstotkov bolniškega nadomestila pri zadržanosti z dela zaradi bolezni (zdaj 90 odstotkov), 65 odstotkov v primeru bolniškega dopusta zaradi poškodb zunaj dela (zdaj 80), 65 odstotkov v primeru nege bolnega otroka (zdaj 80), pri čemer za prvi dan bolezni ne bi bilo nadomestila, in le 60 odstotkov v času bivanja v bolnišnici - to so predlogi, zapisani v osnutku drugega reformnega zakona v zdravstvu, zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Gre seveda za predlog bistvenega zmanjšanja pravic iz obveznega zavarovanja, o katerem so se, čeprav zakona uradno še niso dobili, že izrekli tako delodajalci kot sindikati. Minister za zdravje Borut Miklavčič, ki je v petek pokazal osnutek zakona tudi vladajočim političnim strankam, se je že nekoliko umaknil; o bolniških nadomestilih se bo seveda še pogovarjal s socialnimi partnerji.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpirajo »vse spremembe na tem področju, ki lahko pripomorejo k razbremenitvi gospodarstva in zdravstvene blagajne«. Izvršna direktorica za socialni dialog na GZS Tatjana Čerin nam je pojasnila, da so prepričani, da je treba prednostno urediti nadzor nad bolniškimi odsotnostmi in sankcioniranje kršiteljev koriščenja bolniških odsotnosti. Zavarovanec naj v primeru kršitve izgubi pravico do prejemanja nadomestila plače, delodajalec pa naj ima izrecno pravico, da lahko od osebnega zdravnika svojega zaposlenega zahteva pojasnilo o navodilih za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti od dela.

 

»Zavzemamo se za uvedbo čakalnih dni in za zniževanje nadomestil za čas bolniške odsotnosti. Naše izhodišče je s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove, razen za poškodbe pri delu, v primeru katerih poškodovancu pripada 100-odstotno nadomestilo.« Delodajalci predlagajo tudi skrajšanje števila delovnih dni, ko gre nadomestilo plače v breme delodajalca, z do 30 na do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela ter skrajšanje skupnega števila delovnih dni v enem koledarskem letu s 120 na 90 delovnih dni za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Hkrati želijo doseči tudi poenotenje osnove za izračun nadomestila in višine nadomestila z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

 

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič odgovarja, da gredo predlagane spremembe zakona v napačno smer, saj se ne lotevajo vzrokov za relativno visok odstotek zdravstvenega absentizma v Sloveniji, ki so po njegovem slabi pogoji varstva pri delu, mobing in podobno, najbolj pa nasprotujejo zniževanju nadomestil za čas bolniških odsotnosti. Semolič je včeraj izjavil, da bodo, če bo treba, sindikati v bran zmanjševanja pravic delavcev na tem področju stopili tudi z referendumom. Iz vlade pa so že sporočili, da bodo o bolniških nadomestilih razpravljali šele po tem, ko se bodo končala pogajanja o plačah, in da pripravljajo nov predlog zakona, ki bo upošteval pripombe in katerega cilj bo vzdržnost sistema.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela