Z ustavnim zakonom do pokrajin

Ljubljana - Poslanke in poslanci so z 69 glasovi za in sedmimi proti sprejeli ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena ustave, s katerim bo omogočeno hkratno ustanavljanje pokrajin za celotno državo. Ustavnorevizijski postopek sicer s tem še ni zaključen, saj poslanke in poslance čaka še razglasitev ustavnih sprememb. Zaradi osemdnevnega roka, ki mora preteči med sprejemom in razglasitvijo ustavnega zakona, bo DZ ustavne spremembe predvidoma razglasil na izrednem zasedanju konec prihodnjega tedna.

DZ je ustavnorevizijski postopek začel na podlagi t.i. kompromisnega predloga, ki ga je v parlamentarno proceduro vložilo 72 poslank in poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Francetom Cukjatijem. Ustavni zakon predvideva poseg v 121., 140. in 143. člen ustave. Medtem ko je bilo doslej ustanavljanje pokrajin sicer možno, a prepuščeno občinam, da se o povezovanju v pokrajine odločajo prostovoljno, naj bi s spremembo 143. člena ustave predvideli, da se pokrajine kot samoupravne lokalne skupnosti za opravljanje lokalnih zadev širšega pomena in z zakonom določenih zadev regionalnega pomena ustanovijo z zakonom.

Zakon o ustanovitvi pokrajin, s katerim bi določili tudi njihova območja, sedeže in imena, bi se sprejemal z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, pri čemer bi moralo biti "zagotovljeno sodelovanje občin". Določili bi tudi, da mora država zagotoviti potrebna sredstva za izvedbo prenesenih nalog na pokrajine. S spremembami 121. in 140. člena naj bi odstranili ovire za prenos državnih nalog v izvajanje pokrajinam.

Po razglasitvi ustavnih sprememb bo DZ sprejemal tudi zakonodajo, ki bo opredelila naloge bodočih pokrajin in njihovo financiranje. Gre za zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin, zakon o volitvah v pokrajinah in zakon o postopku za ustanovitev pokrajin. Kot navajajo v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, priprava izhodišč za te zakone poteka hkrati z razpravo in odločitvami o spremembah ustave in v skladu s strokovnimi podlagami, na katerih temeljijo tudi predlogi za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena ustave. Po sprejemu ustavnega zakona bo mogoče predloge zakonov predložiti v medresorsko usklajevanje ter nadalje v obravnavo javnosti in združenjem občin.

Za ustavni zakon so glasovali v poslanskih skupinah SDS, SLS, SD, SLS in DeSUS, kjer so prepričani, da bo ustanovitev pokrajin vodila v decentralizacijo države in skladnejši regionalni razvoj. Po drugi strani pa so mu nasprotovali štirje poslanci SNS, ki zakon ocenjujejo kot nedomišljen, ter dva poslanca Nove Slovenije (Anton Kokalj in Drago Koren). Proti je glasoval tudi Vili Trofenik (LDS).

Kot rečeno, mora državni zbor ustavni zakon še razglasiti, z razglasitvijo pa bo začel tudi veljati. A zaradi predvidenega roka poslanci na junijski seji tega še ne bodo mogli opraviti. Med sprejemom in razglasitvijo mora namreč miniti osem dni, v kateri lahko najmanj 30 poslancev zahteva referendumsko odločanje o spremembah ustave.

Minister Žagar: Ustavne spremembe so odločitev za bolj demokratično Slovenijo

Predlog ustavnega zakona po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja v slovensko državno ureditev umešča pokrajine kot pomembno raven opravljanja javnih zadev med državo in občinami. Predlagane ustavne spremembe so torej odločitev za drugačno, tudi bolj demokratično Slovenijo, so odločitev za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj. Ustavne spremembe so tako podlaga za oblikovanje zakonov, ki bodo omogočili decentralizacijo oblastnih funkcij in prenos opravljanja pomembnega dela javnih zadev z državne na pokrajinsko raven. S prenosom nalog bo treba doseči dejansko decentralizacijo, torej prenos nalog z državne na pokrajinsko raven, skupaj s finančnimi viri in izvedbeno strukturo, pravi Žagar.

Peče (SNS): Predlagane spremembe so nedomišljene

Ustavne spremembe so uživale podporo vseh poslanskih skupin z izjemo SNS in NSi, katere poslanci so glasovali "vsak po svoji vesti" . Po mnenju poslanca SNS Saša Pečeta so namreč predlagane spremembe nedomišljene in puščajo preveč odprtih vprašanj, kot so število pokrajin ter njihove naloge in financiranje. Peče je prepričan, da že obstoječa ustavna dikcija omogoča povezavo med lokalnimi skupnostmi v obliko pokrajin. Peče bi v ustavo zapisal število pokrajin. Na ta način bi namreč preprečili dnevnopolitične težnje po novi organiziranosti pokrajin.

Kokalj (NSi): Pokrajine lahko pomenijo celo večjo centralizacijo

Nad spremembami ustave niso navdušeni niti v NSi, kjer menijo, da njihova vsebina ni zadostna in konsistentna v vsebinskem smislu. Sami bi se pred ustavnimi spremembami uskladili še o vsebini pokrajinske zakonodaje, saj, kot pravi Anton Kokalj, "dokler ni usklajeno vse, ni usklajeno nič". Pokrajine sicer po njegovem mnenju same po sebi še ne pomenijo decentralizacije, pač pa lahko pomenijo celo oviro oz. večjo centralizacijo. Ustavne spremembe so ta trenutek izjemne nejasne in se zelo se oddaljujejo od osnovnega principa subsidiarnosti, meni Kokalj.

Marinič (SDS): Z ustanovitvijo pokrajin bo večja možnost pri črpanju evropskih sredstev

Bolj naklonjeni spremembam ustave so v preostalih poslanskih skupinah. Poslanec največje koalicijske stranke SDS Branko Marinič je izrazil veselje, da se zaključuje "tako potreben" drugi nivo lokalne samouprave, ki bo omogočil decentralizacijo države. Z ustanovitvijo pokrajin bo za številne kraje dana večja možnost pri črpanju evropskih sredstev. Ob tem je Marinič poudaril, da spremembe ustave na področju lokalne samouprave dajejo občinam določeno prostovoljnost o tem, kako in katere se bodo združevale v pokrajino.

Lavtižar Bebler (LDS): Besedilo ustavnega zakona je strokovno solidna rešitev

Današnja obravnava predloga ustavnega zakona predstavlja pomemben premik v zgodovini ustavne ureditve slovenske države, je ocenila poslanka opozicijske LDS Darja Lavtižar Bebler. Besedilo ustavnega zakona po njenem mnenju ni le politični kompromis, temveč tudi "strokovno solidna rešitev". Ko bodo ustavne spremembe sprejete pa državni zbor še vedno čaka težko delo. Predlagane spremembe ustave namreč ne določajo števila pokrajin, nalog, financiranja, pristojnosti pokrajin, je opozorila Lavtižar Beblerjeva. "Za obravnavo in sprejem omenjenih zakonov pričakujemo podoben način usklajevanja in iskanje konsenza in upamo, da bomo tako kot doslej tudi poslej znali prisluhniti stališčem, opozorilom in predlogom stroke," je še dodala.

Kontič (SD): Smo šele na začetku dolgotrajnega procesa

V SD bodo v skladu s svojimi dolgoletnimi prizadevanji za uvedbo dvostopenjske lokalne samouprave spremembe podprli, je napovedal Bojan Kontič. Poslanec je ugotovil, da "smo šele na začetku dolgotrajnega procesa", v katerem bo treba poiskati odgovore na vprašanja, kakšne pokrajine želimo, kakšne bodo njihove pristojnosti in kako se bodo financirale. Kontič je prepričan, da bo ustanovitev pokrajin prispevala k decentralizaciji javne uprave in skladnejšemu regionalnemu razvoju.

Bajc (SLS): Predlagana rešitev omogoča prenašanje nalog uprave na druge organizacije

Po mnenju poslanske skupine SLS je predlagana rešitev ustrezna s pravnega vidika, hkrati pa omogoča nadaljnje prenašanje določenih nalog uprave na nevladne in druge organizacije. To je pomembno zlasti iz vidika nadaljnjega odpiranja državne uprave ter večje konkurenčnosti pri opravljanju posameznih nalog, je povedal poslanec SLS Josip Bajc. "Od vlade pričakujemo, da bo sočasno dala v proceduro vse tri zakone, ki bodo urejali tako ustanovitev, obseg in financiranje bodočih pokrajin," je povedal Bajc.

Rezman (DeSUS): Obeti za pozitiven razvoj so

Poslanska skupina DeSUS predlog podpira predvsem zato, ker je do sedaj izpeljan projekt lokalne samouprave po besedah Vilija Rezman "torzo", torej nekaj, kar ni dokončano. Obeti za pozitiven razvoj so, ugotavlja Rezman, ki upa, da bo tudi pozneje "dovolj naklonjenosti in soglasja, da bomo lahko sprejemali zakone, ki še sledijo in ki bodo dejansko govorili o tem, kakšne bodo občine, kakšna finančna sredstva bodo imele, koliko bo pokrajin, kakšne so in kdo bo vanje sodil".

Poslanci potrdili eskalacijo plač v javnem sektorju s 1. julijem

Državni zbor je danes s 45 glasovi za in 23 glasovi proti sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero se bodo s 1. julijem uskladile plače v javnem sektorju ter določile možnosti plačevanja za povečan obseg dela.

Kot je v predstavitvi sprememb danes povedal minister za javno upravo Gregor Virant, je vlada s pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja dosegla dogovor o skupni eskalaciji plač v višini 2,35 odstotka, pri čemer se za splošno uskladitev plač oz. za njihovo linearno povišanje nameni 1,30 odstotka, 1,05 odstotka pa se nameni v t.i. sklad za odpravo plačnih nesorazmerij.

Eskalacija in zakonska vsebina sta bili predmet usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, pri čemer so usklajeni z 18 od 23 reprezentativnih sindikatov, medtem ko se z novelo ne strinja konfederacija, ki šteje pet sindikatov. Dogovor je po Virantovih besedah pomemben korak k sklenitvi kolektivne pogodbe za javni sektor, o kateri pogajanja potekajo. Virant pričakuje, da bodo pogajalci kolektivno pogodbo podpisali do jeseni.

Zakon sicer določa, da je kolektivna pogodba za javni sektor lahko sklenjena, če jo podpišejo predstavniki sindikatov najmanj štirih dejavnosti, ki združujejo najmanj 40 odstotkov javnih uslužbencev. Novela zakona pa predpisuje izjemo. Če se vlada in reprezentativni sindikati do konca letošnjega oktobra ne dogovorijo o načinu ugotavljanja števila članov, se šteje, da je kolektivna pogodba za javni sektor sklenjena, ko jo podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Drugi bistveni element novele pa je določitev možnosti plačevanja za povečan obseg dela, poleg že siceršnjega dela plače za delovno uspešnost. Kakšen bo delež sredstev v ta namen in iz katere denarne mase, pa bo vlada določila z uredbo. Gre za nov element fleksibilnosti plačnega sistema, ki ne sme biti tog in administrativen, ampak mora vsebovati tudi elemente fleksibilnosti.

Novela zakona o finančnih zavarovanjih

Državni zbor je s 74 glasovi za in nobenim proti sprejel še novelo zakona o finančnih zavarovanjih, ki določa posebna pravila za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih. Spremembe zakona so potrebne, ker bo Banka Slovenije s prevzemom evra prevzela tudi obveznosti, ki izvirajo iz skupnega vodenja monetarne politike držav prevzemnic evra pod okriljem Evropske centralne banke.