Z zakonikom novi izzivi tudi za centre za socialno delo

Ljubljana – Cilj družinskega zakonika, ki se od včeraj uporablja v celoti, je, da se položaj otrok v družinskopravnih razmerjih izboljša in da se čim učinkoviteje izvaja načelo varovanja koristi otroka, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), kjer kljub nekaterim pomislekom sodišč zagotavljajo, da so centri za socialno delo (CSD) pripravljeni na novo vlogo in naloge.

Marca leta 2017 sprejet zakonik, ki je šele 15. aprila 2019 povsem zaživel v praksi, je uvedel izraz starševska skrb namesto dosedanje roditeljske pravice. Med novostmi, ki jih je prinesel, je tudi ta, da starši lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo, komu naj se otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke. Izrecno je navedeno, da se starševska skrb lahko podeli sorodniku, v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do četrtega kolena.

Velik premik pa je prenos pristojnosti odločanja na sodišča. »Želeli smo izboljšati pravno varnost državljanov v zakonskih in družinskih sporih. Ključno je poenotenje postopkov o odločanju o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok, tudi hitrejše reševanje teh zadev, saj dolgi postopki lahko pomenijo nepopravljive negativne posledice za razvoj,« je strnila Špela Isop, ki po pooblastilu vodi direktorat za družino na MDDSZ.

​Bistveno se bo okrepila svetovalna vloga CSD. Bo pa, v primerih zelo hude ogroženosti otroka, še vedno imel možnost posega z nujnim odvzemom, o čemer bo v 12 urah moral zahtevati začasno odredbo sodišča.

Tudi o posvojitvah bo odločalo sodišče, CSD pa bo še naprej izvajal postopke ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja. Z zakonikom se vzpostavlja tudi centralna zbirka otrok in kandidatov za posvojitev, do zdaj namreč ni bilo enotne zbirke.

Družinska mediacija bo mogoča pred in po postopkih na sodišču, vodili jih bodo usposobljeni mediatorji v CSD ali zunanji izvajalci.

V duhu načela najblažjega ukrepa se uvaja omejitev starševske skrbi, nadzor tega pa bo izvajal CSD. »​CSD bo moral biti navzoč v družini in spremljati, kako starši poskrbijo za svojega otroka, jih usmerjati s predlogi, da bodo čim bolje izvajali svojo starševsko skrb,« je opisala Špela Isop. MDDSZ trenutno sofinancira 15 programov psihosocialne pomoči v podporo družini.

CSD so se v preteklih dveh letih kadrovsko okrepili za 11 odstotkov, z okoli 140 novimi zaposlitvami strokovnih delavcev in tehnično-administrativnega osebja. Letos naj bi dobili še dodatnih 73 novih strokovnih sodelavcev. Kadrovsko najbolj podhranjena sta bila največja CSD, v Ljubljani in Mariboru. »Letos in prihodnje leto, ko bodo pripravljeni standardi in normativi, bomo spremljali, ali se bo zaradi uporabe družinskega zakonika povečala potreba po novih kadrih, torej, ali bodo CSD bolj obremenjeni ali bo samo njihov način dela drugačen,« je napovedala Špela Isop.

​Sodišče opozarja, da bi se moralo vzpostaviti tudi popoldansko delo CSD. »Vseh 16 območnih CSD ima že zdaj organizirano interventno službo, zunaj delovnega časa sta vedno v pripravljenosti dva strokovna delavca. Izvajanje stikov pod nadzorom ali nadzora starševske skrbi pa lahko poteka dopoldne ali popoldne. Direktorji CSD bodo določili dežurstva, da bo določen strokovni delavec na razpolago, o spremembi delovnega časa CSD pa za zdaj ne govorimo. Videli bomo, ali bo praksa to res zahtevala,« odgovarja vodja direktorata za družino in poudarja, da sodelujejo z ministrstvi za pravosodje, izobraževanje, sodišči in vsemi vpletenimi, da bi čim prej rešili težave, če bi se ob implementaciji pokazale.