»Začelo se je leta 1996, ko smo kupili to hišo. Če bi takrat vedel, kaj vse me čaka, sem skoraj prepričan, da bi se enako lotil te zgodbe. Bila je ena velika zabava, vsaka zmaga dodatna vzpodbuda, da naredim še kaj,« je poudaril prokurist družbe Kolokvij Marjan Krajnc.
Dodal je, da je mesto v vseh teh letih pokazalo popolno nerazumevanje za socialne projekte, kot je bil študentski dom. Namreč, takrat je v Mariboru primanjkovalo 3670 študentskih postelj. »Razumem, zakaj mesto tone. Tako neprijaznega okolja zares ni nikjer,« je dejal Krajnc, ki s svojimi družbami posluje v več slovenskih krajih.
Dom ne bo namenjen
Številni zapleti pri gradnji
Zaplet okrog zasebnega študentskega doma že dolgo traja. Študentski servis Maribor (ŠSM) je podrtijo v Smetanovi ulici 20 podrl in na istem mestu brez gradbenega dovoljenja zgradil novo. Inšpekcija je investitorju odredila, da mora nedokončani objekt porušiti, a so septembra 2005 mestni svetniki zgradbo umestili v prostorski načrt in omogočili legalizacijo – pod pogojem, da s strehe odstrani kupolo iz železa in stekla.
Ker Krajnc do junija 2006 kupole ni odstranil, ga je znova obiskala inšpekcija in sama opravila delo. Spomladi 2007 je Krajnc sicer dobil gradbeno dovoljenje in čeprav je napovedal, da bo dom odprl do začetka študijskega leta 2008/2009, se zaradi težav s financiranjem ni zgodilo nič. Projekt je ustavila naložba ŠSM v družbo Voda Juliana oziroma težave pri pridobivanju koncesije za njeno polnjenje.
Ko je investitor pridobil denar za dokončanje štiri milijone evrov vredne naložbe, je šel izvajalec del, Gradbeno podjetje Ptuj, v stečaj, zato je Krajnc ustanovil podjetje Kolokvij. Konec leta 2011 je bil dom že dokončan, a se je zapletlo s pridobitvijo služnostne pravice za telekomunikacijske vode na sosednji parceli. Lastnica zemljišča, Univerza v Mariboru (UM), mu jo je podelila, a ker je UM v lasti države je morala to potrditi še državna administracija. Potem ko je to storila, se je z lastnikom sosednje parcele začel spor zaradi požarnega izhoda. Krajnc je odkupil podrtijo na dvorišču po dvojni ceni – plačal je približno 26.000 evrov – in se znebil blokade v zemljiški knjigi.