Za bogate višji davek

Dobrih 61 odstotkov vprašanih bi bila naklonjena višjemu dohodninskemu razredu, medtem ko precejšnja večina sodelujočih v anketi, 74,3 odstotka nasprotuje dvigu davka na dodano vrednost za eno odstotno točko.

Objavljeno
30. avgust 2009 22.34
Marko Pečauer
Marko Pečauer
Ljubljana - Novi način kadrovanja, ki ga uporablja vlada Boruta Pahorja, ni transparenten, je prepričana večina sodelujočih v tokratni Delovi anketi. Če bi se vlada odločila za uvedbo novega dohodninskega razreda, bi jo večina vprašanih pri tem podprla, ideji, da bi zvišali DDV, pa nasprotuje.

 

Premier Borut Pahor je dejal, da namerava vztrajati pri svojih načelih kadrovanja v državnih podjetjih, kot sta NLB in Zavarovalnica Triglav. Anketirane so vprašali po njihovem mnenju o načinu kadrovanja, ki ga uporablja vlada; je transparenten ali ne? Za transparentnega ga je imelo 28 odstotkov vprašanih, mnogo več, 45,7 odstotka, pa jih je menilo, da ni transparenten. Ob tem je treba upoštevati, da je 17,6 odstotka sodelujočih v anketi povedalo, da ne poznajo vladnega načina kadrovanja.

 

Glede kadrovanja se je zadnje čase razvila živahna razprava o potrebnosti in smiselnosti javnih razpisov pri vseh imenovanjih, ki jih v imenu države opravijo ministri in vlada. Pri kadrovanju v Novi Ljubljanski banki javni razpis ni prinesel kandidatov, ki bi prepričali nadzorni svet, in zdaj postopek izbire prvega človeka banke nadaljujejo z osebnim vabilom. In kateri od obeh načinov, javni razpis ali osebno vabilo, se sodelujočim v anketi zdi primernejši? Za tri četrtine vprašanih, 74,5 odstotka, je to javni razpis. Da je primernejše osebno vabilo, jih meni 15,3 odstotka, da sta oba načina enako primerna, pa 2,8 odstotka. Javno mnenje je torej izrazito naklonjeno javnim razpisom.

 

Sledili sta še dve vprašanji o davčni problematiki. Vlada, natančneje finančni minister Franc Križanič, je prejšnji teden napovedal uvedbo četrtega dohodninskega razreda za premožnejši sloj državljanov. Anketirane so vprašali, ali podpirajo uvedbo novega dohodninskega razreda. Večina je temu naklonjena, saj jih je pritrdilno odgovorilo 61,4 odstotka; 32,5 odstotka jih tega ne podpira.

 

Medtem je vlada že zavrnila zamisel finančnega ministra o novem dohodninskem razredu. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo namesto tega bolje povečati davek na dodano vrednost za eno odstotno točko. Kaj o tem menijo sodelujoči v anketi; ali bi dvig DDV v današnjih razmerah podprli? Precejšnja večina, 74,3 odstotka, ga ne bi. Še nadaljnjih 11,5 odstotka bi ga podprlo le ob dodatnih olajšavah za socialno najšibkejše. Polno podporo predlogu je izreklo le 9,3 odstotka vprašanih. Zvišanje DDV, četudi le za eno odstotno točko, torej javno mnenje odločno zavrača.


Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela