Za boginjo Laro v Posavskem muzeju nimajo dovolj prostora

Na ogled je le desetina gradiva; grajske kašče bi bile idealne za muzejski depo, namenjen tudi obiskovalcem.

Objavljeno
01. oktober 2014 11.57
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Brežice – Obiskovalci Posav­skega muzeja so imeli ob njegovi 65-letnici včeraj redko priložnost. Ogledali so si lahko tudi zanje drugače nedostopne prostore brežiškega gradu. Velika sobana pod viteško dvorano je neizkoriščena, prvo nadstropje severnega trakta in podstrešje pa skrivata dodaten potencial muzeja – prepolne depoje.

»V razstavnih prostorih je na ogled le slaba desetina gradiva,« pravi direktorica muzeja Alenka Černelič Krošelj. Grajski depoji ali, bolje rečeno, neustrezne sobe za skladiščenje dediščine Posavja pokajo po šivih. Omare z najdbami stojijo celo po hodnikih.

Skladiščni prostori so premajhni

»Del gradiva skladiščimo v stavbi nekdanjega dijaškega doma. Najdb iz zadnjega obdobja – arheoloških ob izkopavanju pred gradnjo avtocest – sploh ne moremo sprejeti, saj jih nimamo kam dati. Med temi so zlati predmeti, nakit, boginja Lara ... Želimo obnoviti vseh sedem stalnih zbirk, predvsem arheološko, postaviti na ogled dodatno gradivo, a žal se spopadamo s prostorsko stisko,« pravi Černelič Krošljeva.

»Skladiščni prostori so premajhni, niso klimatizirani. V nekdanjem dijaškem domu so stene tanke, temperaturna nihanja so prevelika,« opozarja Aleš Vene, akademski restavrator: »Ob tem bi bilo nabasane sobe v prvem nadstropju severnega trakta dobro uporabiti za nove zbirke. Recimo za stvaritve osnovnošolcev in dijakov, ki nastajajo v naših delavnicah. Prepričan sem, da bi s tem obisk muzeja še povečali.«

Priložnost za ureditev depojev vidijo čez cesto gradu, v grajskih kaščah. Te so že več let prazne, v denacionalizacijskem postopku pa so bile vrnjene družini Attems.

»Upam, da se bo občina z Attemsi čim prej začela pogovarjati za možnost uporabe. Po vzoru narodnega muzeja bi v prostorih želeli urediti ogledne depoje. Za posameznike, ki jih to zanima, bi bil to nekakšen kabinet čudes,« pravi direktorica.

Zbirke želijo razstavljati po celotni regiji

Černelič Krošljeva, ki je vodenje zavoda prevzela poleti, želi v življenje muzeja in gradu obiskovalce aktivneje vključiti. V ta namen hoče za delo s strankami zaposliti 16. osebo: »Konec oktobra bomo organizirali prvi ples za male viteze in princese, za otroke do vključno prve triade osnovnih šol. V sobi, ki je pod viteško dvorano in je enakih dimenzij, vidimo priložnost za prizoriščni prostor: za sejme, velike občasne razstave po vzoru viteške v etnografskem muzeju, poročna slavja. Dvorišče bi radi opremili s premično streho, v pritličju pa uredili recepcijo, prodajalno s spominki in kavarno. Grad je v središču mesta, v muzeju smo v prvih osmih mesecih imeli približno 12.000 obiskovalcev.«

Zbirke posavskega muzeja želijo razstavljati po celotni regiji: »V zadnjih letih gostujočih razstav muzeja v sosednjih občinah ni bilo. Prva je v pripravi razstava o Neviodunumu, ki bo na ogled najverjetneje v krškem mestnem muzeju.«