Za direktorja urada za verske skupnosti imenovali Guliča

Vlada je za dobo petih let za direktorja urada za verske skupnosti imenovala nekdanjega poslanca LDS Aleša Guliča. Med drugim pa je razrešila generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

Objavljeno
03. september 2009 17.30
Ka. Ž. /STA
Ka. Ž. /STA
Ljubljana - Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o blagovnih rezervah, s katero združuje zavod o blagovnih rezervah in zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov.

Predlog novele zakona o blagovnih rezervah združuje zavod o blagovnih rezervah in zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, s čimer naj bi se zmanjšali investicijski, materialni in nabavni stroški, predvideno pa je tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Poleg tega je na predlog ministrstva za gospodarstvo zaradi vrste kršitev, ki so bile ugotovljene v izredni reviziji, razrešila člane upravnega odbora zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov ter začasno imenovala štiri nove člane upravnega odbora. Predsednik upravnega odbora je postal Drago Napotnik, člani pa Jasna Kalšek, Jasna Avbelj Hamzič in Janez Kopač.

Ustrezni bivalni in higienski standardi za tuje delavce

Ministrstvo za delo bo, glede na to, da je za leto 2010 že predvideno noveliranje zakona o zaposlovanju in delu tujcev, predlagalo še dopolnitev zakona tako, da bo vlada lahko sprejela uredbo o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Sloveniji. Z uredbo bodo tujim delavcem, ki se bodo odločili za nastanitev v objektih v lasti ali najemu delodajalca, zagotovljeni ustrezni minimalni bivalni in higienski standardi, za delodajalce pa bodo določene sankcije, če standardov ne bi spoštovali, je vlada zapisala v odgovoru na pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev.

Popravek sklepa o izdaji poroštva Abanki Vipa

Vlada je sprejela popravek sklepa s 30. julija o izdaji poroštva Abanki Vipa, po katerem bo lahko banka ustrezne sklepe, ki jih v sklepu o izdaji poroštva zahteva država, sprejela na redni skupščini, predvidoma julija 2010. V prvotnem sklepu je bil med pogoji ta, da mora uprava banke najkasneje v šestih mesecih od izdaje poroštva skupščini banke predlagati sprejem ustreznih sklepov, ki bodo državi kot poroku omogočili vplačilo delnic banke s terjatvami, ki bi nastale iz naslova unovčenega poroštva. Abanka ima redno skupščino julija, šestmesečni rok pa bi se iztekel predvidoma marca 2010. Vlada se je strinjala, da bi izredna skupščina za banko predstavljala nesorazmerne stroške, hkrati pa sprejem sklepa na tej skupščini v ničemer ne bi izboljšal položaja poroka.

Sredstva za obnovo poslopij po neurjih s točo

Vlada je sprejela sklepe o dodelitvi sredstev za obnovo stanovanjskih stavb in kmetijskih gospodarskih poslopij po neurjih s točo julija in avgusta 2005, junija 2006 in septembra 2007. Za neurji leta 2005 je namenila okoli 78.400 evrov, za neurje leta 2006 okoli 195.000 evrov, za neurje leta 2007 pa 225.000 evrov.

Vlada razrešila generalnega direktorja UIKS


Vlada je na današnji seji med drugim tudi razrešila generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) Tomaža Smoleta, ki je 14. julija podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in predlog za razrešitev s položaja generalnega direktorja. Vlada je Smoleta razrešila s 16. oktobrom, takrat pa mu preneha tudi delovno razmerje na UIKS.

 

Ministrstvo za pravosodje je Smoletovo odpoved prejelo 16. julija, na podlagi podane odpovedi pa je minister za pravosodje Aleš Zalar predlagal, da vlada izda odločbo o njegovi razrešitvi po trimesečnem odpovednem roku, so sporočili po seji vlade.

 

Ministrstvo je 28. avgusta objavilo javni natečaj za položaj generalnega direktorja UIKS, rok za prijavo pa je 15 dni.


Za direktorja urada za verske skupnosti imenovan Gulič

 

Vlada je za dobo petih let za direktorja urada za verske skupnosti imenovala nekdanjega poslanca LDS Aleša Guliča. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl, se je na podlagi predloga natečajne komisije med štirimi primernimi kandidati odločil za Guliča, "ker gre za zelo strpnega človeka".

 

Dosedanjemu direktorju urada Dragu Čeparju se v petek izteče pet in polletni mandat. "Ko smo nastopili vlado, bi se mu lahko seveda v skladu z zakonom zahvalil za sodelovanje," je dejal Cvikl in dodal, da so mu ob postopkih za imenovanje direktorja urada marca, ko se mu je iztekel 5-letni mandat, slednjega podaljšali še za šest mesecev.

 

V posebnem natečajnem postopku je bilo prijavljenih šest kandidatov, izmed katerih je natečajna komisija Cviklu kot generalnemu sekretarju vlade predlagala štiri kandidate, ki glede na svojo strokovno usposobljenost izpolnjujejo navedene pogoje, in sicer Aleša Guliča, Gregorja Lesjaka, Mojco Kucler Dolinar in Draga Čeparja.

 

V poročilu posebne natečajne komisije so posamezni člani komisije pri dveh kandidatih podali svoje pomisleke, "zato sem na nek način izbiral med bivšo ministrico in bivšim poslancem", je poudaril Cvikl.


Pahor: Spoštovanje ADP je naša pravica in dolžnost

 

Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da Slovenija ni sicer nikoli notificirala Avstrijske državne pogodbe (ADP), katere podpisnica je bila tudi Jugoslavija, da pa se imamo za naslednico pogodbe in imamo zato "tako pravico kot dolžnost" paziti na spoštovanje 7. člena ADP, ki varuje pravice slovenske manjšine.


Pahor je kot bistveno izpostavil, da je Avstrija dolžna spoštovati ADP. Priznal pa je, da Slovenija ni nikoli z noto pri depozitariju - ruski vladi - notificirala svojega nasledstva. Kot je menil, v začetku 90. let minulega stoletja to ni bilo modro ravnanje, kasneje pa naj bi se o tem večkrat pogovarjali.


Slovenska vlada je po njegovih besedah pred leti tudi preverila pri vladah drugih držav podpisnic pogodbe, kakšen bi bil odziv na slovensko notifikacijo, a ta pričakovano ne bi bil dober, kakršnega si želimo, je dejal premier.


Prav zato je po njegovih besedah "bistveno vztrajati na drugačen način", med drugim tako, kot je sam ravnal med nedavnim obiskom avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, ko je vztrajal, da se Slovenija šteje za naslednico ADP in ima zato "tako pravico kot dolžnost, da pazi na spoštovanje 7. člena ADP, ki varuje pravice Slovencev".


Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je sicer v ponedeljek v pogovoru za časnik Die Presse zanikal, da bi Slovenija bila pravna naslednica po Avstrijski državni pogodbi. Dodal je, da pa to ne spreminja dejstva, "da imamo obveznost izpolniti ADP". Rešitev naj bi našli v konsenzu na avstrijskem Koroškem.