Tiskane izdaje
Luče - Randyju Bresniku sta na mednarodni vesoljski postaji družbo delali zastavici Luč in Ljubnega, od koder sta njegova praded in prababica. Z ženo in otrokoma se je srečal s sorodniki in občani, za katere skoraj ni bilo dovolj prostora v lučki šoli. Fotografije krajev, ki jih je ded nazadnje obiskal v šestdesetih letih, je videl, a pravi, da niso ujele vseh lepot.
Bresnik je bil prvič v Sloveniji že pred dvema letoma, saj mu je ded povedal o krajih ob Savinji, od koder izhaja njegova družina. Sorodnikov takrat ni odkril, se je pa v krajih, ki niso prav veliki, hitro izvedelo, da se je za družino Breznik – ob prihodu v Ameriko so le z spremenili v s – zanimal astronavt. V akcijo je stopil tudi brat lučkega župana Metod Rosc, ki se ukvarja z rodoslovjem. Župan Ciril Rosc je v soboto slovesno dejal, da se po 111 letih v domače kraje vrača pravnuk Ivana Breznika, ki je z bratom Francem odšel v ZDA: »Tu smo med tem preživeli tri vojne in tri države, a sorodstvene vezi ostajajo. Kri ni voda.«
Bresnikova prababica, po domače Šlosarjeva Kristina, je bila z Ljubnega. Z Ivanom se je poročila leta 1910 v Ameriki in imela sta tri sinove. Njun sin Albert Louis je bil Bresnikov ded, bil pa je tudi osebni fotograf Amelie Earhart, ki je kot prva ženska samostojno preletela Atlantik. Bresnikov oče Albert Randolph je bil prav tako pilot, Randy je očitno družinsko navdušenje nad letalstvom prestavil še malce višje.
V Nasino ekipo je bil sprejet leta 2004. Foto: Mavric Pivk/Delo
Širiti lepoto planeta
Randyja Bresnika so v Nasino astronavtsko ekipo sprejeli leta 2004, doslej je bil na dveh misijah na mednarodni vesoljski postaji, ki je velika kot nogometno igrišče, tam, kjer bivajo astronavti, je prostora za petsobno stanovanje. Z zadnje, 139 dni dolge misije se je vrnil decembra lani. Ko je bil v vesolju, je veliko fotografiral: »Fotografirati me je naučil ded. Naučil me je pogledati življenje in najti lepoto. Njegov duh je bil z mano, ko sem fotografiral.« Fotografije Bleda in Ljubljane je objavil na twitterju, včeraj pa je pokazal, kakšne so videti Luče in Ljubno 400 kilometrov nad Zemljo. »Zelo malo ljudi je, ki smo bili v vesolju. In naša dolžnost je, da širimo lepote našega planeta,« je dejal Bresnik. »To je naše darilo vam, Sozemljanom.« Poudaril je, da na mednarodni vesoljski postaji ni politike, na misiji je bil z ruskimi kolegi in italijanskim: »Rusi niso nič drugačni kot Američani ali Slovenci. Misijo delamo kot Zemljani.«
Zastavici Luč
Lepote vesolja se po njegovem ne morejo meriti z otroki. Foto: Mavric Pivk/Delo
Otrok je najlepše v vesolju
Na srečanje z Bresnikom je prišlo ogromno ljudi, tudi zelo veliko otrok, ki so astronavta še posebej navdušili in imeli zanj kopico vprašanj. Med drugim, kako na vesoljski postaji vedo, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? »Telo v vesolju ne čuti zgoraj-spodaj. Šele ko pogledaš skozi okno in vidiš Zemljo pod sabo, veš, kje si,« je odgovoril Bresnik. Povedal je, da Nezemljanov še ni videl, da pa je v vesolju še veliko zvezd, ki so mnogo večje od našega Sonca, ki imajo verjetno še veliko več planetov. Bil je čas tudi za teorije zarote. Vendar je Bresnik povedal, da so ljudje na Luni bili: »V roki sem imel kamne z Lune in zame je to dokaz.« Breztežnostni prostor pa je očitno zelo zabaven: »A ste na kateri koli fotografiji videli, da se ne bi smejali? Tako je kot plavanje pod vodo, le da ti ni treba zadrževati sape.«
Kljub vsem lepotam vesolja pa se nič ne more meriti z lepoto, ki jo prinese otrok. Njegov karierno najpomembnejši trenutek je bil gotovo, ko je opravil prvi sprehod v vesolju leta 2009. Dan kasneje je žena Rebecca, ki kot pravnica prav tako dela v Nasi, rodila hčer, se spominja Randy: »Nič hudega, če nikoli ne boste šli v vesolje. Ko vidiš otroka prvič v življenju, je to nekaj najlepšega v vesolju.«
