Za furlanske urade angleščina primernejša od slovenščine

Videm – Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine (FJK) spet tepta pravice tam živeče slovenske manjšine, ko z razpisom za delovni mesti za zemljiško knjigo poleg italijanščine zahteva znanje nemškega in angleškega jezika, slovenščine pa sploh ne omenja. Pri predsednici FJK Debori Serracchiani sta zato protestirali obe krovni manjšinski organizaciji.

Furlanija je objavila razpis za zaposlitev dveh upravnih in gospodarskih asistentov za zemljiško knjigo. Pri tem navaja zahtevo po znanju angleškega in nemškega jezika. »Ničesar nimam proti angleščini, vendar znanje tega jezika ni povezano z delom v uradih,« je ogorčen predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, ki je na Serracchianijevo naslovil protestno pismo skupaj s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem. »Furlanija - Julijska krajina je avtonomna dežela tudi zaradi navzočnosti slovenske narodne skupnosti, ki je avtohtoni izraz deželne stvarnosti, v katero je globoko zakoreninjena. Zato ne moremo razumeti, zakaj razpis za zemljiško knjigo zahteva znanje angleščine in nemščine, ne pa tudi možnosti izbire slovenskega jezika. S tem bi gotovo zajamčili jezikovno raznovrstnost, ki pomeni veliko bogastvo za FJK,« sta opozorila.

Bandelj je prepričan, da mora predsednica FJK zadevo urediti, saj urad pač ne more delovati brez slovenskega jezika, ker je na tem območju veliko krajev s slovenskimi imeni. »Slovenska manjšina je spet postavljena na stranski tir. Razpisi morajo vsebovati slovenski jezik, saj to določa tudi zaščitni zakon. V Kopru in okolici je, na primer, vse v skladu z zakonskimi določili, v zamejstvu pa italijanska država za katerikoli problem ne prizna naših pravic. Bilateralna srečanja so zaman, saj kljub temu dežela in država delata, kar hočeta,« opozarja Bandelj.

Pred kratkim je dežela objavila tudi razpis za 173 bolničark in bolničarjev, kjer prav tako ni bilo upoštevano znanje slovenščine, saj je bila izenačena s tujimi jeziki.