Tiskane izdaje
Dravograd – Problematiko bodoče organiziranosti urgenc so na svoji seji obravnavali tudi koroški gospodarstveniki ter na ministrico za zdravje naslovili pismo, v katerem argumentirajo, da se tudi z vidika gospodarskih družb "v Mežiški dolini precej poslabšuje raven organiziranosti nujne medicinske pomoči".
GZS Območne zbornica Koroška je na seji upravnega odbora obravnavala problematiko bodoče ureditve urgentne mreže na Koroškem in ministrstvo za zdravje poziva, da ponovno temeljito premisli o novem predlogu ter upošteva argumente, ki jim jih je posredoval zdravstveni dom Ravne na Koroškem.
Kot navajajo v GZS Koroška, dnevna migracija v Mežiški dolini s 26.000 prebivalci presega 6000 delavcev, tretjina teh pa dela na delovnih mestih s povečanim tveganjem za poškodbe in poslabšanje zdravstvenega stanja, zato tudi več delovnih nesreč s težjimi izidi, ki terjajo hitro zdravniško intervencijo. "Samo na postaji prve pomoči na zaokroženem gospodarskem območju Ravne, to je na lokaciji nekdanje železarne Ravne, so v letu 2014 opravili 2790 različnih storitev, v zadnjih petih letih je bilo teh storitev kar 12.169, za veliko od teh je kasneje poskrbel zdravstveni dom ali so bili hospitalizirani v slovenjgraški bolnišnici," navajajo v koroški GZS. Po številu delovnih nesreč na 1000 prebivalcev je Koroška z 29,2 nesrečama kar 35 odstotkov nad slovenskim povprečjem (to znaša 21,6 nezgod na 1000 prebivalcev). Slabše je le še v Zasavju.
V Mežiški dolini je zaradi metalurgije, kemične in kovinsko-predelovalne industrije tudi tveganje večjih industrijskih nesreč, zlasti v metalurgiji se zaradi narave tehnologije lahko hkrati poškoduje večje število delavcev. "Zato morajo biti zdravstvene službe pripravljene na morebitne tovrstne dogodke. Na slabih in zato nevarnih cestah na Koroškem je veliko tovornega prometa, ki dnevno oskrbuje podjetja tudi z nevarnimi surovinami za potrebe industrije. Zaradi tega je prisotna stalna potencialna nevarnost prometnih nesreč s hujšimi posledicami."
V Koroški GZS so zato presenečeni nad dikcijami, ki se pojavljajo v pravilniku o NMP, ki določa reakcijski čas za urbana središča 10 minut, za ruralna področja pa 20 minut. "Občutku drugorazrednosti ob tej dikciji, s katero država uzakoni, da lahko urgentna služba doseže posameznika na podeželju dvakrat kasneje kot v mestu, je treba dodati dejstvo, da je Mežiška dolina danes center koroške gospodarske moči, kjer je v porastu razvoj težke industrije iz panoge jeklarstva in z njim povezane nove zaposlitve, zato predlog pravilnika nikakor ni sprejemljiv," je v pismu ministrici zapisala predsednica GZS OZ Koroška Mojca Kert.
Gospodarstveniki ugotavljajo, da se z novim sistemom najbolj siromaši že tako najbolj oddaljeno Črno na Koroškem z okolico ter zahtevajo ohranitev sedanje organiziranosti, ki bo zagotavljala vsaj današnjo raven oskrbe ljudi z nujno medicinsko pomočjo.
