Tiskane izdaje
Zato mislimo, da bi bilo napak, če bi zavrnili posredovanje Ahtisaarijeve skupine, a s pogojem, da Slovenija takoj po skupni privolitvi v Ahtisaarijevo »pogajalsko« vlogo deblokira pristopna pogajanja Hrvaške in Evropske unije. Seveda pa ima hrvaška vlada celo vrsto argumentov za opravičevanje svojega zadržanega stališča do Ahtisaarijeve skupine.
Sovražnost iz Slovenije
Prvič gre za to, da pričakuje Hrvaška ugodne rezultate morebitne mednarodne pravne arbitraže, ki jo Slovenija zavrača.
Drugič: Hrvaška se je zadnja dva meseca srečevala z izrazito sovražnim slovenskim ravnanjem, zato mora biti previdnejša.
Tretjič: načelno ima Hrvaška popolnoma prav. Evropska unija je večkrat poudarila, da je hrvaško-slovenski mejni spor dvostranski problem, ki ne sme vplivati na proces hrvaškega vstopanja v Unijo.
Vsekakor pa bi morala hrvaška vlada podpreti kompromisno rešitev, ki jo je zdaj, ponudil Bruselj in ki - tako kaže - vodi v deblokado pogajanj, kakor kaže.
Ozemeljska grožnja
Poleg tega nam ni jasno, zakaj bi se morala hrvaška stran bati Ahtisaarijeve komisije. Ali lahko vnaprej trdimo, da bo ta skupina pristranska v slovensko korist?
Lahko trdimo, da bo Ahtisaarijeva komisija v resnici sprejela odločitve o hrvaško-slovenskem sporu do septembra, kakor to zahtevajo Slovenci?
Bivše podobne komisije, ki so delovale na tem območju, niso svojih odločitev nikoli sprejemale v tako hitrem tempu.
Sicer pa se moramo še enkrat vrniti k enemu od temeljnih vprašanj. Kaj lahko Hrvaška s pogajalskim procesom izgubi in kaj lahko pridobi?
Drugo in hkrati še pomembnejše temeljno vprašanje pa se glasi: Je za Hrvaško res bolj pomembno, da vztraja pri mednarodni arbitraži, ali to, da v prihodnjih dveh letih stopi v Evropsko unijo?
Seveda se je v teh časih politično popularno zapletati v spore s Slovenci. V bistvu pa gre pri tem zgolj za populizem in zbiranje vseh nacionalno uglašenih glasov.
Ko bomo stopili v Evropsko unijo, Slovenija Hrvaški ne bo mogla z ničimer več škoditi. Slovenija poleg tega za Hrvaško ne more biti kakšna resna ozemeljska grožnja.
Hrvaška vlada se mora torej odločiti v skladu s svojimi prednostnimi cilji: Je pomembnejši vstop v Evropsko unijo ali nadaljevanje neskončnega mejnega spora s sosednjo državo?
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
