Za katedrom prostor le za zaposlene učitelje

Slovenj Gradec – Predlog novega zakona o visokem šolstvu je napisan tako, da ogroža razvoj zasebnih visokošolskih zavodov in znižuje kakovost študija, opozarjajo na Fakulteti za tehnologijo polimerov (FTPO) v Slovenj Gradcu, ki se ponaša s skoraj stoodstotno zaposljivostjo svojih diplomantov. Rok za oddajo pripomb na predlog zakona se je včeraj iztekel.

»Na FTPO smo veseli, da se je ministrstvo odločilo za spremembo podeljevanja koncesijskih sredstev za študijsko dejavnost, saj je bil sistem od leta 2008 zamrznjen. Vidimo pa velik problem, ker novi zakon teži k zmanjšanju sodelovanja med visokošolskimi zavodi in podjetji. Kakovosti študija zagotovo ne zvišujemo, če zaradi pogoja redne zaposlitve en visokošolski učitelj izvaja več predmetov, tudi tiste, za katere nima primernih kompetenc. Na naši fakulteti bi bili prisiljeni zamenjati strokovnjake iz gospodarstva z zaposlenimi učitelji,« pravi Maja Mešl, direktorica Fakultete za tehnologijo polimerov, kjer poučuje šestintrideset visokošolskih učiteljev in sodelavcev z inštitutov, iz podjetij in s tujih univerz. 

»Veliko visokošolskih učiteljev in sodelavcev s fakulteto sodeluje s pogodbo. Del jih lahko redno zaposlimo in izpolnimo zakonske pogoje, a s tem zvišamo stroške izobraževanja, pri čemer s koncesijskimi sredstvi kot mlada visokošolska in raziskovalna institucija, ki delujemo zunaj večjih univerz, že zdaj ne pokrivamo vseh stroškov izvedbe,« opozarja Mešlova. Po njenem bi morali spremeniti pogoje za izvolitev v naziv visokošolski učitelj, kjer je najpomembnejši kriterij še vedno število znanstvenih objav in ne sodelovanje z industrijo, ter merila za ocenjevanje visokošolskih zavodov.

»Vsaka fakulteta bi morala spremljati zaposljivost diplomantov in podatke o tem javno objavljati. Tako je v tujini. Država pa bi to morala upoštevati pri razdeljevanju sredstev. Za študijske dejavnosti država na leto namenja več kot 250 milijonov evrov, od česar dobimo manj kot 0,14 odstotka,« pove direktorica. Po njenem tudi ni pošteno in realno pričakovati, da bodo vse pomanjkljivosti sistema plačali podjetja oziroma študenti. 

Štipendija je veliko, ni pa vse

Takšna pričakovanja so imeli na Srednji šoli Ravne, ko so v šolskem letu 2016/2017 v sodelovanju z družbama Metal Ravne in Ravne Systems iz skupine Slovenska industrija jekla po več kot dveh desetletjih znova začeli izobraževati metalurge. Skupina Sij je vsem podelila štipendije, kupila učbenike in zaščitno opremo, dijaki pri njih opravljajo praktično izobraževanje in strokovnjaki obeh družb jim pomagajo tudi pri raziskovalnih in drugih nalogah. A zataknilo se je pri financiranju izobraževalnega programa.

Ravnateljica Ivanka Stopar je zaradi kadrovske stiske družb pričakovala, da bo Sij pokril razliko, ki nastaja, ker razredi metalurgov (še) niso polni. »Očitno me niso razumeli tako, kot sem jaz njih, torej, da če nekaj potrebujejo, so za to pripravljeni tudi plačati,« pravi Stoparjeva, ki ji je Metal letošnje šolsko leto uspelo nagovoriti le za polovico manjkajočih sredstev. »Preostalo moram najti, kakor vem in znam. Od podjetja nimam, od države ne dobim,« pove ravnateljica, ki obžaluje, da ni že na začetku postavila jasnih meril sodelovanja med šolo in gospodarstvom.

Pred enakim izzivom je ravnatelj ravenske gimnazije Dragomir Benko, ki bo na pobudo družbe Lek jeseni prvič razpisal program farmacevtski tehnik. Če ne bo zapolnil vseh 28 vpisnih mest, bo imel enake težave kot kolegica Stoparjeva. »Zavezali smo se, da bomo pomagali pri izvedbi novega programa, organizaciji delovne prakse za dijake v naši tovarni na Prevaljah, naši sodelavci pa se bodo v izobraževanje vključevali tudi kot predavatelji,« so sporočili iz Leka, ki bo v novi tovarni na Prevaljah do leta 2020 odprl okoli 150 novih delovnih mest. 

Na Fakulteti za tehnologijo polimerov, ki bo sodelovala pri izobraževanju farmacevtov na Ravnah, se kot tehnološka fakulteta srečujejo s hitrim razvojem tehnologije polimerov in hitro spreminjajočim se okoljem. Dekan Thomas Wilhelm iz Nemčije: »Od nas zahtevata neprestano prilagoditev učnih načrtov, metod poučevanja in raziskovalnih področij. Visoko usposobljeni inženirji so nujno potrebni, a paleta njihovih znanj se neprestano spreminja.«

Ustanovo so ob ustanovitvi podprla tri podjetja iz Slovenj Gradca, po novem pa je ustanoviteljev že devet, saj se je pred kratkim pridružilo še podjetje BSH Nazarje, eno največjih in najuspešnejših, kjer razvijajo in izdelujejo izdelke iz polimernih materialov. Med več kot stotimi podjetji iz različnih panog, ki niso ustanovitelji, a s fakulteto sodelujejo pri reševanju težav pri predelavi polimerov ter izobraževanju zaposlenih, so tudi Gorenje, Kolektor, Akrapovič, Pipistrel, Skaza, Veplas, TAB in druga.