Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je delodajalcem in delojemalcem na pogajanjih o socialnem sporazumu za obdobje 2006-2008 predstavila še drugo polovico analize učinkov sprememb davčnega sistema. V ospredju so bili predvsem izračuni o učinkih dviga davka na dodano vrednost (DDV) na življenjske stroške. Ti naj bi se v primeru, da bi se dvig DDV ob odpravi davka na izplačane plače in znižanja progresije pri dohodnini, v celoti preliv v maloprodajne cene, zvišali za do 1,8 odstotka.
Kot je na novinarski konferenci po pogajanjih dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič, odstotek predstavlja največji možni učinek na življenjske stroške. V vladi sicer ocenjujejo, da se dvig DDV zaradi nadomeščanja izpada proračunskih prihodkov na račun odprave davka na izplačane plače in znižanja progresije pri dohodnini ne bo v celoti prelil v maloprodajne cene.
Zaradi dviga DDV, zaradi odprave davka na izplačane plače bi se življenjski stroški v povprečju zvišali za 1,3 odstotka, ob dodatnem dvigu DDV zaradi zmanjšanja progresije pri dohodnini pa še za največ 0,5 odstotka, je pojasnil Šušteršič.
V analizah je vlada izračunala vplive dviga DDV za štiri dohodkovne razrede, pri čemer se je pokazalo, da bi se življenjski stroški najbolj zvišali spodnjemu dohodkovnemu razredu, v katerem so posamezniki pod pragom tveganja revščine. Življenjski stroški bi se jim zaradi zviševanja DDV dodatno povečali še za 0,4 odstotne točke; skupaj torej za 2,4 odstotka. To bi lahko, kot je pojasnil Šušteršič, nadomestili tudi z ustreznim dvigom splošne olajšave pri dohodnini.
Kot je še pojasnil Šušteršič, bi zaradi odprave davka na izplačane plače izpad javnih dohodkov znašal 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Če bi želeli izpad nadomestiti polovično z dvigom davka na DDV, bi morali obe stopnji dvigniti za približno 1,3 odstotne točke ali pa uvesti enotno stopnjo okoli 17,3 odstotka.
Podrobne izračune je vlada opravila tudi za različne modele zmanjšanja progresije pri dohodnini, pri čemer pa se je pokazalo, da je izpad proračunskih prihodkov precej manjši. Pri najmanjšem zmanjšanju predlaganem progresije (t.i. Kranjčev predlog) bi izpad znašal 0,35 odstotka BDP, če bi uvedli enotno davčno stopnjo pa okoli 0,6 odstotka BDP.
Da bi izpad nadomestili, bi bilo treba DDV dodatno zvišati za med 0,4 in 0,6 odstotne točke. Končna stopnja DDV bi bila v primeru enotne davčne stopnje tako 18-odstotna, v primeru dveh pa bi bila davčna stopnja 10,5- oz. 22-odstotna.
Šušteršič je ob tem poudaril, da je pomembno to, da je problem potrebnega dviga DDV in poledic bistveno bolj povezan z odpravo davka na izplačane plače kot pa z dohodnino. "Če bi se odločili za enotno davčno stopnjo pri dohodnini, bi se DDV zvišal le za dodatnih 0,2 odstotne točke. Glavni razlog za povišanje DDV je tako odprava davka na izplačane plače," je dejal.
Prihodnji ponedeljek bodo socialni partnerji nadaljevali prekinjeno razpravo o socialnem dialogu in javnih financah in po pričakovanjih vlade naj bi poglavji zaprli. Govorili pa bodo tudi o oblikovanju ekspertnih skupin za davčni sistem.
