Tiskane izdaje
Ljubljana - Oseb, ki so obsojene na kratke zaporne kazni, v prihodnje ne bi več izvzeli iz njihovega okolja in jim s tem še dodatno poslabšali položaja. Ostali naj bi doma, kazen pa odslužili z alternativnimi oblikami kazni. Pri pravosodnem ministrstvu je z delom začela služba za probacijo, o njej smo se pogovarjali z njeno vodjo Danijelo Mrhar Prelić.
Naša država je tista članica EU, ki še nima probacijske službe. Zakaj?
Slovenija ima dolgoletno tradicijo izvrševanja skupnostnih sankcij – to so sankcije, ki osebam omogočajo, da ostanejo v svojem okolju, vključujejo pa nekatere omejitve osebne svobode in nalagajo določene obveznosti –, vendar tega področja na državni ravni nismo nikoli sistemsko uredili. Pred dvema letoma je tako vlada ministru za pravosodje naložila, da ustanovi medresorsko projektno skupino, ki naj pripravi predlog institucionalnih in normativnih sprememb ter akcijski načrt ustanovitve probacijske službe pri nas.
Kaj je v sedanjem sistemu šibki člen, da takšno službo potrebujemo?
Veliko težav pri izvrševanju alternativnih kazni se pojavlja zaradi razpršenosti nalog med različne nosilce: centre za socialno delo, sodišča, tožilstva, policijo, zapore. Posledice se kažejo kot težave v komunikacijskih poteh in pri izmenjavi pomembnih informacij med vsemi izvajalci.
Posebno problematična je ustrezna kadrovska ureditev znotraj posameznih ministrstev. V Sloveniji je zelo majhen delež strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo s strokovnim delom pri izvrševanju kazenskih sankcij in pokazenski obravnavi, manjka nam ustrezno izobraževanje in usposabljanje. Strokovni delavci, predvsem iz centrov za socialno delo in zaporov, poleg nalog, ki so vezane na storilce kaznivih dejanj, večinoma izvajajo še druge naloge, ki vsebinsko nanje niso vezane. To pomeni, da morajo poznati več področij dela. Zelo otežen je dostop do statističnih podatkov, saj ni opredeljeno, kateri so tisti podatki, ki so pomembni za spremljanje izvrševanja alternativnih sankcij in razvoja tega področja. Prav tako se ne izvaja evalvacija učinkovitosti ukrepov in programov, ki zadevajo izvrševanje alternativnih in kazenskih sankcij, kar je ključno pri razvoju ustreznih programov za obravnavo storilcev kaznivih dejanj.
Kakšne so prednosti probacijskega sistema?
Z uvedbo probacijske službe bo Slovenija dobila organizacijo, ki bo zagotavljala enoten razvoj dela na področju skupnostnih sankcij, enotno prakso pri njihovem izvrševanju, večjo povezanost služb in pravosodnih organov, večjo usposobljenost kadrov, specializiranost nalog, poglobljeno obravnavo storilcev kaznivih dejanj, pogostejše odločanje tožilcev oziroma sodnikov za ukrepe oziroma sankcije, ki se izvršujejo v skupnosti, zato da bi krajše zaporne kazni nadomestili z eno od alternativnih oblik.
Nekatere države so z uvedbo probacijske službe zaznale zmanjšanje števila zaprtih oseb, hkrati pa so se tudi zmanjšale možnosti za povratništvo. Uvedba probacijske službe dolgoročno pomeni tudi bistveno manjše stroške obravnave storilcev kaznivih dejanj, kot znašajo stroški za prestajanje zaporne kazni.
Vrsto probacijskih aktivnosti, ki jih zdaj izvaja več nosilcev, bo tako izvrševala specializirana strokovna institucija, s tem se bo povečala učinkovitost izvrševanja skupnostnih sankcij ter kazenskopravnega sistema v celoti.
Po podatkih za preteklo leto je pri nas na kazen do dveh let zapora obsojenih 55 odstotkov storilcev. Ti po novem ne bodo v zaporu, ampak v probaciji?
Za izrek sankcije je pristojno sodišče, naš cilj je, da se kratke zaporne kazni v primerih, ko je to seveda mogoče, nadomeščajo z alternativnimi načini prestajanja zaporne kazni.
Se lahko kaj naučimo iz izkušenj drugih držav EU, ki takšno prakso uporabljajo že več let oziroma katere so tiste napake, ki jih ne kaže ponavljati?
Absolutno se lahko kaj naučimo. Izkušnje drugih držav, predvsem tistih, ki so uvajanje probacijske službe začele po letu 2000, so pokazale, da je treba začeti postopno uvajanje nalog v probacijski službi in razvijati programe, ki se zagotavljajo za storilce kaznivih dejanj. Najmanj učinka je pričakovati v primerih, kjer je zelo veliko nalog prevzetih hkrati in jih večino ne izvedejo, kot bi jih morali. Prav tako je zelo pomembno, da so ljudje, ki bodo delali s storilci kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni.
Bodiva konkretni. Za tatvino mi je sodišče izreklo leto dni zapora. Ne grem v zapor, ampak se vključim v probacijski sistem. Kako je oziroma bo to dejansko izpeljano?
Vodja probacijske enote bo vsako osebo, ki je na podlagi odločitve organa, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, napotil na probacijo in ji določil svetovalca, ki bo skupaj z njo pripravil osebni načrt. Ta načrt je temeljni dokument, na podlagi katerega se izvršujejo probacijske naloge. V njem so določene posamezne dejavnosti, po potrebi tudi opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na storitev kaznivega dejanja, opredelitev ukrepov, katerih cilj je odprava teh dejavnikov, stiki osebe s svetovalcem, pogostost stikov, način izvrševanja varstvenega nadzorstva, način izvajanja nalog, ki jih z navodili določi organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, izvajalec in število ur opravljanja dela v splošno korist.
Stiki z osebo se bodo izvajali v individualnih pogovorih ali na skupinskih srečanjih, ki bodo lahko potekali bodisi v prostorih probacijske enote ali zunaj nje in tudi na domu osebe, če bo tako določeno z osebnim načrtom. Če oseba ne bo sodelovala s svetovalcem pri izvajanju načrta, jo bo svetovalec opozoril na kršitev njegovega izvajanja, ji predlagal spremembo ali pa organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, predlagal spremembo navodil.
Če kljub vsem tem ukrepom oseba še vedno ne bo sodelovala ali ne bo izvajala osebnega načrta, bo vodja probacijske enote organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, predlagal preklic pogojne obsodbe ali preklic pogojnega odpusta oziroma da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela v splošno korist.
V delo z obsojenci so bile do zdaj vključene številne institucije. Se bo delo katere od njih izkazalo za odvečno?
Absolutno ne. Pomemben je in bo multidisciplinaren pristop pri obravnavi storilca kaznivega dejanja.
Koliko ljudi bo zaposlenih v novem sistemu, kdaj bo probacija zaživela v praksi?
Predlog zakona o probaciji predvideva, da se bo začel uporabljati aprila prihodnje leto. Takrat bi zaposlili prvo polovico kadrov, leto pozneje še druge. Za zdaj ocenjujemo, da naj bi bilo zaposlenih 56 ljudi.
Odpira se torej prostor za delno prenovo slovenskega kaznovalnega sistema. Se lahko pokaže to tudi kot korak v napačno smer? Slutite, kaj bi lahko bil njegov šibki člen?
Nevarnosti vsekakor obstajajo, denimo premalo kadrov, finančnih sredstev ali pa da se zgodi nepričakovan porast izrečenih ukrepov, ki jih bo morala izvajati probacija.
Več kot pet let ste bili direktorica ženskega zapora na Igu. Če bi že takrat imeli probacijski sistem, bi ta zapornicam ponujal kakšne prednosti?
V pomoč bi nam bil v primerih, ko so obsojenke zaprošale za pogojni odpust. V teh primerih mora namreč zavod pripraviti mnenje o podpori za pogojni odpusti, ki je pripravljeno na podlagi ocene, ali je obsojenka dosegla vse postavljene cilje med prestajanjem zaporne kazni. So namreč primeri, ko veš, da bistvenega napredka v zaporu več ne bo, ker so bili cilji doseženi. Hkrati pa veš, da bi obsojenka za boljšo vključitev v socialno okolje potrebovala še strokovno podporo in pomoč.
