Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnje dni smo se lahko prepričali o tem, kako odlične rezultate daje zgodnje in prav zastavljeno delo z nadarjenimi za košarko. Kako pa je s spodbujanjem razvoja drugih mladih talentov, ki jih v Sloveniji sistematično odkrivamo od leta 2000?
Mnenja naših strokovnjakov o tem vzbujajo skrb, čeprav je prav letošnje leto Svetovni svet za nadarjene in talentirane otroke razglasil za mednarodno leto nadarjenosti in ustvarjalnosti. V Sloveniji pa bomo septembra prihodnje leto tudi gostili konferenco Evropskega sveta za visoko sposobne (ECHA).
Tej bo predsedovala dr. Mojca Juriševič, izredna profesorica Pedagoške fakultete (PeF) Univerze v Ljubljani (UL)), ki vodi tudi Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti in je poleg tega avtorica besedila o delu z nadarjenimi v aktualni, pred dvema letoma sprejeti beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v naši državi.
Kljub tem referencam se dr. Juriševičevi že nekaj mesecev ne uspe sestati z odgovornimi na resornem ministrstvu. Kot pravi, je bila 20. maja pri državnemu sekretarju Aljošu Petrinaču, kjer je predstavila problematiko dela z nadarjenimi in predloge za delo v prihodnje, še zlasti pa predloge za ustanovitev nacionalnega sveta in pripravo nacionalne strategije na tem področju. Tam so se, tako Juriševičeva, tudi dogovorili, da se v kratkem ponovno sestanejo, a so vse tovrstne pobude doslej ostale brez odziva.
Odkrivajo jih učitelji
Dr. Juriševičeva meni, da vsi, ki se ukvarjajo z nadarjenimi, potrebujejo povratno informacijo o rezultatih tega dela. »Veliko denarja in energije usmerjamo v prepoznavanje nadarjenih učencev, vprašanje pa je, koliko ga gre res tja, kamor je namenjen.« Vsekakor gre največ državnih sredstev zdaj za postopke identifikacije nadarjenosti. To opravijo bodisi psihologi po šolah bodisi Center za psihodiagnostična sredstva v Ljubljani, ki izdela tudi analizo rezultatov testov inteligentnosti in ustvarjalnosti. Poleg tega se uporabljajo še ocenjevalne lestvice za učitelje v osnovni šoli, ki jih ti uporabijo, ko učence dovolj dobro spoznajo. Juriševičeva pravi, da je to načeloma dober koncept, vendar bi morali razvoj sposobnosti spremljati tudi v kasnejših obdobjih,
To potrjuje tudi dr. Janez Vogrinc, prodekan PeF UL za doktorski študij, kakovost in razvoj. »Pri odkrivanju nadarjenih imajo izjemno pomembno vlogo učitelji. To tudi pomeni, da morajo biti učitelji zelo dobro usposobljeni, da lahko resnično prepoznajo nadarjene učence in znajo z njimi delati. V slovenskih šolah je sicer veliko dobrih učiteljev, ki se zelo trudijo s prilagajanjem dela tem učencem, kljub temu pa bi morali narediti še veliko več. Problem so srednje šole, kjer imajo učitelji večinoma manj pedagoškega znanja od osnovnošolskih.«
Dr. Vogrinc tudi opozarja, da bi moralo biti to, kar se dogaja z nadarjenimi, stvar nacionalnega interesa. Za zdaj je, po besedah prodekana, to prepuščeno odločitvam šol, kjer sicer učitelji kažejo veliko zanimanje, a če država ne bo spremenila svojega odnosa, se to lahko hitro zmanjša. Naša sogovornika ugotavljata, da sta odkrivanje in delo z nadarjenimi v slovenskih osnovnih in srednjih šolah sicer dali nekaj dobrih rezultatov, vendar bistveno manj, kot bi jih lahko. »Prvi, ki so jih na osnovnih šolah razvrstili med nadarjene, so danes verjetno večinoma študentje, a žal nimamo pojma, kaj se je vsa ta leta dogajalo z njimi in kaj se bo v prihodnje,« pravi dr. Mojca Juriševič.
Z vprašanjem, zakaj se niso odzvali na pobude dr. Juriševičeve, smo se obrnili tudi na resorno ministrstvo. Tam zavračajo očitke o pišmeuhovskem ravnanju. Sklicujejo se na pismo ministra Jerneja Pikala, ki je junija dekanu PeF prof. dr. Janezu Kreku napisal, da se na ministrstvu »zavedajo pomena dela z nadarjenimi otroki« in da pozdravljajo delo Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti.
Navajajo, da iščejo možnosti, kako center dodatno finančno podpreti, in da so dr. Juriševičevi omogočili, da bo na začetku oktobra o delu z nadarjenimi predavala na dnevih ravnateljev in ravnateljic vrtcev. Na omenjenem sestanku 20. maja so se, po tolmačenju ministrstva, dogovorili, da bodo dogovori lahko konkretnejši, »ko bo naša država z evropsko komisijo uskladila operativni program za obdobje 2014–2020«.
Očitno sta pogleda obeh strani na odnos slovenske politike do dela z nadarjenimi zelo različna. Glede na to, da se verjetno oboji trudijo za enak cilj, namreč bolj učinkovito delo z nadarjenimi v Sloveniji, pa čimprejšnje srečanje verjetno le ne bi bilo tako odveč, kot se očitno zdi resornemu ministrstvu.
