Tiskane izdaje
Ljubljana - Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je za neplodne pare v Sloveniji dobro poskrbljeno. Tako odgovarjajo na kritike, ki se v zadnjem času pojavljajo v javnosti, o zelo dolgih čakalnih dobah za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP).
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorian Marušič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil, da je Slovenija druga v Evropi po številu otrok, rojenih s pomočjo OBMP, takoj za Dansko.
Čakalne dobe najdaljše v Mariboru
Glavni očitki, ki jih je bilo slišati v zadnjem času v medijih, se nanašajo na zelo dolge čakalne dobe, najdaljše naj bi bile v Splošni bolnišnici Maribor. Ta problem je po mnenju Marušiča relativen in na očitke odgovarja s statistiko: v Sloveniji naj bi bil neploden vsak sedmi par.
Za postopke OBMP se je iz javne zdravstvene blagajne samo lani namenilo 3,5 milijona evrov oziroma 842,1 milijona tolarjev. Vsaki ženski "pripadajo" štirje postopki OBMP za vsako rojstvo, kar poleg Slovenije omogočata le še Finska in Danska.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so lani v treh slovenskih centrih, kjer izvajajo OBMP, skupno opravili 2021 postopkov, od tega 1238 v KC, 512 v Mariboru in 271 v Postojni. V ljubljanskem in postojnskem centru so obseg programa, ki ga financira ZZZS, presegli, in sicer za devet oziroma 14 posegov, medtem ko so v Mariboru opravili dva posega manj kot je predvideval program.
Vzpostavitev enotne čakalne dobe
Pred kratkim so izenačili plačila vsem trem centrom za opravljene posege, poleg tega pa si prizadevajo tudi za vzpostavitev enotne čakalne liste, je še izpostavil Marušič. Ta bi razrešila marsikateri problem, tudi istočasnega vpisovanja enega para na čakalne liste vseh centrov. Samo tako bi namreč dobili natančno število čakajočih parov, razporeditev postopkov OBMP med centri bi na osnovi podatkov nato opravila stroka, in sicer na osnovi strokovnih in kadrovskih pogojev, je poudaril državni sekretar.
Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo si že več let prizadeva, da bi bil sprejet predlog, po katerem bi bila bolnica upravičena do šest in ne več le štirih ciklusov OBMP, pri katerih pa bi prenašali le po enega in ne več dva zarodka, je ob tem pojasnila strokovna direktorica Ginekološke klinike Helena Meden-Vrtovec.
To bi po njenih besedah kljub povečanju stroškov za postopke OBMP vseeno prineslo prihranek, saj vsaka dvoplodna nosečnost in vsak par dvojčkov pomeni dodatne zdravstvene zaplete in s tem povezane stroške. Njihovo pobudo si že dve leti podajata zdravstveni svet in ZZZS, ki odgovornost za to zvračajo eden na drugega.
Področju OBMP se bo v četrtek posvetil tudi odbor DZ za zdravstvo, ki bo na nujni seji, sklicani na zahtevo poslanske skupine neodvisnih poslancev. Na sejo so poleg predstavnikov ministrstva in treh bolnišnic povabili tudi predstavnike ZZZS, Združenja zdravstvenih zavodov, državne komisije za medicinsko etiko, zdravstvenega sveta in Društva za informiranje, preprečevanje in zdravljenje neplodnosti ŽIVA.
