Tiskane izdaje
Zadnjemu so natančno obrazložili možne pravne posledice omenjene nezakonite odpovedi, ki je po njihovem mnenju povsem iracionalno dejanje, povezano tudi z motečimi kritičnimi prispevki dr. Urše Opara Krašovec o razmerah v slovenski akademski sferi, še posebno v povezavi z Agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS). Pojasnili so mu tudi, kakšna je njegova lastna odgovornost pri takih postopkih. Čakali so en teden. Ker rektor nezakonitih dejanj na fakulteti za elektrotehniko, s katere prihaja tudi sam, ni želel ali ni mogel sankcionirati, so prisiljeni osnovne interese zaposlenih braniti tudi v javnosti.
O Urši Opara Krašovec so v reviji Onaplus, potem ko so jo leta 2017 izbrali kot eno izmed 50 žensk, ki so s svojim delovanjem in širšim družbenim uvidom na družbi pustile neizbrisen pečat, zapisali: »Raziskovalka na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko (FE) in ocenjevalka evropskih projektov (za evropsko komisijo); poleg raziskovalnega dela je ena od gonilnih sil v javnem razgaljanju napak v znanstveni politiki, ki jo vodi ARRS, opozarja na elite v znanosti, zavajanje ARRS, organizira tudi povezovanje mladih raziskovalcev, ki so se šolali v tujini (program Marie Sklodowska Curie) in ki doma ne dobijo dela, ko se vrnejo.
Je tudi gonilna sila znanstvenega portala Kvarkadabra. Ona je bojevnica za prav. Opozarja na nepravično plačilo znanstvenic v primerjavi z moškimi kolegi in še na marsikaj. Pomemben del njenega delovanja pa je etika v znanosti, saj je tukaj Slovenija v zelo skrb vzbujajočem stanju: 'Vse skupaj je šlo tako daleč, da je že grobo načelo moje osebno dostojanstvo. Rada imam znanost in zato želim čas in energijo usmeriti v to, da se zavedanje o etiki v znanosti dvigne na višjo raven. Če mi v tem času ne uspe narediti znatnega premika, grem raje kar med vrtičkarje.' Še ni šla, zato upanje za vse nas ostaja.«
Rektor Igor Papič je prišel na tiskovno konferenco, čeprav ni bil vabljen. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar
A zdaj se bo morala očitno začeti spogledovati z vrtičkarstvom, saj so ji na fakulteti 4. februarja letos vročili odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z opozarjanjem na sistemske nepravilnosti in neetičnost nekaterih kolegov je, kot pravi, dobila pečat konfliktnosti. Zadnji je bil po njenem tudi edini razlog, da ni bila imenovana za direktorico ARRS: »Na moj program in vizijo ni bilo pripomb.«
Na njeno izgubo zaposlitve so se danes javno odzvali tudi v KSS Pergam in Visokošolskem sindikatu Slovenije. Urša Opara Krašovec je med drugim sindikalna zaupnica in zato po zakonodaji varovana pred izgubo službe. Naj pri tem spomnimo na sicer še nepravnomočno sodbo delovnega in socialnega sodišča v prid sindikalni zaupnici Tatjani Petek, ki so jo odpustili v murskosoboški bolnišnici. Kakorkoli, KSS Pergam in Visokošolski sindikat sta o zadevi natančneje spregovorila danes na tiskovni konferenci. Navzoča je bila tudi Urša Opara Krašovec. Odpoved, ki jo je dobila je Počivavšek, prvi mož Pergama ocenil kot hudo kršitev zakona, ob kateri so izpolnjeni tudi pogoji za storitev kaznivega dejanja kršitve sindikalnih pravic.
Po besedah predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Marka Marinčiča takšno ravnanje dekana fakultete za elektrotehniko Gregorja Dolinarja ni v čast ljubljanski univerzi. Rektorja so pozvali naj naredi vse, da prepreči učinkovanje odpovedi, v primeru da Dolinar odpovedi ne bo preklical, pa da naj pogodbo odpovedo njemu.
Uprla se je šefovemu podpisovanju pod vsa dela
Za Delo je Opara Krašovčeva pojasnila, da se je njena agonija začela, ko se je leta 2014 na fakulteti zoperstavila vodji laboratorija in programskemu vodji. Protestirala je proti temu, da bi se samo zato, ker je bil šef, avtomatično podpisoval kot avtor tudi pod dela, h katerim ni nič prispeval. Šef laboratorija se je pri tem skliceval na ustaljeno prakso in fakultetna pravila, po elektronski pošti je poslal dekret vsem zaposlenim, da morajo na koncu svojih raziskav napisati njega. Seveda se je uprla. Takrat je tudi začela študirati integriteto raziskovalcev in ugotovila, da je Slovenija zunaj evropskih meril. Evropa ima namreč zvezo, ki se ukvarja z etičnimi prekrški v raziskovanju, največji je seveda ta, da si bo nekdo pripisal uspehe drugih.
Na svojem področju ji je v zvezi s tem uspelo vzpostaviti red, pritiski nanjo pa so se začeli stopnjevati. »Najprej me je šef izločil iz programske skupine, saj od mene ni imel več koristi,« se spominja Opara Krašovčeva. Lani so jo prvič poslali na čakanje, a se ob opozorilu sindikata premislili, pred kratkim pa so ji vročili odpoved. Sčasoma je ostala brez stabilnega vira financiranja oziroma programskih sredstev, ki jih dodeljuje ARRS in kjer njen nekdanji nadrejeni zaseda pomemben položaj.
Pravi, da je pečat konfliktnosti, ki jo je zdaj stal službe, dobila tudi, ker je organizirala upor zaposlenih ob izbruhu afere o dodatkih za stalno pripravljenost, problematizirala je doktorat o informirani vodi, moteča pa je bila tudi, ker je izpostavila množico »koruptivnih in netransparentnih praks«. Izpostavila se je, ko je zdravnik Marko Noč ostal brez sredstev za nadaljevanje uspešnega raziskovalnega programa kot že prej. Pravi, da je postala persona non grata zato, ker je opozarjala na slabe prakse in nepravilnosti: »In na to, da sem se izpostavila, zastavila svoj glas za pravico, sem ponosna.«
Na svojem področju ji je pri podpisovanju avtorjev uspelo vzpostaviti red, pritiski nanjo pa so se začeli stopnjevati. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Sašo Dolenc, fizik, filozof in urednik Kvarkadabre, je v zvezi z njeno izgubo službe zapisal: »V naši akademski znanosti nikakor ne uspemo vzpostaviti konstruktivne argumentirane razprave o problemih, ki jih nikakor ni malo. Če se zgodi, da raziskovalka iskreno opozori na resne sistemske težave, nato pa je zaradi svojega oglašanja deležna hudih sankcij in osebne diskreditacije, se seveda nihče več ne bo želel javno izpostaviti.«
Rektor Papič: »Dekanu sem že desetkrat rekel, naj prekliče to zadevo«
Rektor Papič je dejal, da je dekanu fakultete za elektrotehniko rekel, da prekliče dano odpoved delovnega razmerja. »Vendar me ne posluša. Naj ga fizično prisilim?« se je po novinarski konferenci sindikatov razburil rektor, sicer nekdanji dekan fakultete za elektrotehniko. To, da ni dobil besede na novinarski konferenci, pa po njegovem kaže na stanje duha v naši državi.
Dodal je, da je bil o odpovedi obveščen na službeni poti na Japonskem. Zaradi časovnega zamika je ponoči vzpostavil kontakt s predsednikom Pergama in iskal rešitve. Od dekana fakultete je zahteval, da mu posreduje vso dokumentacijo v zvezi z odpovedjo. Zvečer je študiral, kaj konkretno je argument, da je dekan v nekem trenutku sklenil, da Opara Krašovec ni več sindikalna zaupnica.
»Ko sem pregledal vse dokumente in obvestila, sem izrazil veliko skepso do tega, da naj ne bi bila več sindikalna zaupnica. In po mojem je. Imam sklep z 18. aprila 2018, da je uvrščena na seznam sindikalnih zaupnikov, in tam piše, da je novoizvoljena. Mandat traja dve leti, torej je po mojem laičnem mnenju zaupnica še do aprila letos. V trenutku, ko sem to ugotovil, sem zahteval od dekana, da mi posreduje dokumentacijo o odpovedi in zahteval, da jo prekliče, a je dekan vztrajal pri zunanjem pravnem mnenju.« Slednjega so naročili pri odvetniški pisarni Avbreht, Zajc in partnerji, koliko bo njihovo svetovanje stalo pa še ni znano, saj so na fakulteti dejali, da so postopki v teku in dokončnih podatkov še nimajo. Omenjena pisarna je z ljubljansko univerzo od julija do decembra lani sicer prejela dobrih sedem tisoč evrov.
Rektor je včeraj zjutraj predsednika sindikata Pergam in predstavnika visokošolskega sindikata univerze na sestanku prosil, naj mu dajo čas, da prepriča dekana, da se premisli glede odpovedi raziskovalki in da najdejo sredstva za pokrivanje minusa, ki nastaja pri delu Opara Krašovčeve. »Slednja je lani ostala brez vira financiranja, ker so ji potekli vsi projekti. V zadnjih devetih mesecih je ustvarila za 70 tisoč evrov minusa na njenem stroškovnem mestu. Zaradi tega je bila odpuščena tudi njena mlajša kolegica, saj ni bilo virov financiranja. Da se zdaj celotna odgovornost prenaša na univerzo in fakulteto, se mi ne zdi korektno,« je bil jasen rektor.
Opara Krašovčeva je raziskovalka, ni zaposlena na pedagoškem delu, kar pomeni, da njeno financiranje temelji na zunanjih projektih: »Teh ni zagotovila. Omenila je, da se je prijavila na dva projekta ARRS. Pridobiti projekt ARRS pa je izredno zahtevno.« Papič se ob tem sprašuje, zakaj se ni prijavila na evropske projekte, kjer je že bila zaposlena, kjer je že delala, pa tudi evalvatorka je v Bruslju za evropske projekte: »Torej zelo dobro pozna mehanizme, kako se pridobi denar še kje, razen v ARRS.«
Ker je sindikalna zaupnica pa ima kljub temu, da je ustvarila minus, pravno varstvo, zato se rektor ne strinja z odločitvijo dekana, ki jo je postavil na cesto: »Osnovni problem za univerzo pa je, kako upravičiti strošek za financiranje takih primerov. Nima projektnih virov, ne smemo je plačevati iz pedagoških sredstev, ker je raziskovalka in se sprašujemo, kaj je upravičen vir financiranja. Dekanu sem že desetkrat rekel, naj prekliče to zadevo, Opari Krašovec pa svetujem, naj se resno loti pridobivanja projektov. To, da hodiš v službo in ti ni treba skrbeti za projekte, hkrati pa dobivaš polno plačo – gospa je v najvišjem plačnem razredu –, je hud privilegij,« je zaključil rektor. Obljubil je, da bo preučil vse pravne možnosti, statut in zakonodajo in po tem ukrepal.
»Je pa najbrž najbolj normalno, da poskušam prepričati dekana, da prekliče sklep o odpovedi delovnega razmerja. Jaz ga ne morem. Po statutu univerze je on odgovoren za raziskovalce, rektor pa za pedagoško osebje,« je še dejal Papič.
Odziv Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE):
»Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) uspešno izvajamo raziskovalno dejavnost, naše raziskovalke in raziskovalci pa predstavljajo neprecenljiv del kolektiva. O uspešnosti naših raziskovalk in raziskovalcev priča vrsta uspešnih domačih in mednarodnih projektov ter znanstvenih dosežkov.
Delovno mesto raziskovalca je vezano na raziskovalno delo na določenem raziskovalnem projektu ali programu, strošek plače na tem delovnem mestu pa se financira iz projektov ali raziskovalnih programov, ki jih pridobi ali v njih sodeluje raziskovalec.
Torej v primeru, če raziskovalec ne dela na projektu, pomeni, da nima sredstev, iz katerih bi se lahko pokrivala njegova plača. Ker so naše raziskovalke in raziskovalci zelo uspešni pri pridobivanju projektov, do situacij, ko raziskovalka ali raziskovalec ne bi imel projekta, na katerem bi lahko opravljal svoje delo, ne pride oziroma se to zgodi le v izjemnih primerih.
Eni izmed raziskovalk, zaposlenih na UL FE, je bila prejšnji teden vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delavka, na katero se nanaša odpoved pogodbe o zaposlitvi, je vodja samostojne raziskovalne skupine na UL FE. Svoj zadnji projekt je pridobila leta 2016, financiranje projekta pa se je izteklo marca 2019. Aprila 2019 je bila delavka zaposlena na evropskem projektu, katerega nosilec je bil drug raziskovalec z UL FE, od začetka maja 2019 do danes, to je devet mesecev, pa delavka ne opravlja dela na nobenem projektu. V tem obdobju (od maja 2019 do konca januarja 2020) smo izplačilo plač delavki zagotavljali iz finančnih presežkov iz preteklosti, ki jih je UL FE zaradi uspešnih zaposlenih ustvarila na trgu, predvsem v sodelovanju z uspešnimi, v razvoj usmerjenimi slovenskimi pa tudi tujimi podjetji. Dolgoročno je tako stanje seveda nevzdržno, saj mesečni strošek za delodajalca znaša več kot 5.100,00 EUR. Celotno negativno stanje na njeni raziskovalni skupini je 30. januarja 2020 znašalo več kot 76.000,00 EUR.
V omenjenem obdobju smo na UL FE za delavko intenzivno iskali možnosti za njeno vključitev v obstoječe ali nove projekte. Iskali smo tudi druge možnosti za ohranitev njene zaposlitve, vendar žal neuspešno.
Posledično smo bili primorani, tudi zaradi zavesti o nujnosti gospodarne porabe javnih sredstev, delavki odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob tem pojasnjujemo, da, glede na dokumentacijo, s katero razpolaga UL FE, na strani delavke od konca januarja 2020 ne obstajajo okoliščine, ki bi zahtevale posebno varstvo pred odpovedjo.«
