Tiskane izdaje
Bled – Dve tretjini slovenskih cest, ki so skupaj dolge 6.000 kilometrov, je v slabem stanju, napovedi o bolj načrtni obnovi cest v prihodnjih letih in zagotovljenih virih za financiranje pa gradbenike navdajajo z optimizmom, je bilo slišati na včerajšnji okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru kolokvija o asfaltih in bitumnih združenja asfalterjev Slovenije.
V iztekajoči se evropski perspektivi je gradbeni sektor zelo nihal, večina gradbenih del pa je bila opravljenih ob izteku perspektive, je povedal Damir Topolko, direktor državne Direkcije za infrastrukturo. Za naslednjo finančno perspektivo so v pripravi novi projekti, ki jih bodo izvajali tako, da se ne bodo koncentrirali v zadnjih letih izvajanja perspektive. Čeprav evropsko sofinanciranje v prihodnje ni predvideno, bo za obnovo cest več denarja, je dodal Topolko, ki je ocenil še, da bo z namenskim financiranjem lažje doseči finančno stabilnost v panogi.
Dars je nov investicijski ciklus začel konec 2013, lani pa so se že začeli kazati prvi rezultati, je dejal Franc Skok, član uprave Darsa in izpostavil zaključek gradnje predora Markovec in povezave Kopra in Izole ter začetek gradnje odseka Draženci - Gruškovje. Pripravljeni so projekti za obnove v prihodnjem letu, v pripravi pa projekti do leta 2018. V tem obdobju bo za obnove namenjeno okoli 56 milijonov evrov na leto, že konec leta 2017 ali na začetku 2018 pa naj bi začeli graditi drugo cev predora Karavanke. Srednjeročni program je usklajen z ministrstvom za infrastrukturo, je dejal Skok, načrt pa še ni potrjen na vladi.
Igor Banič, direktor Pomgrada, je izpostavil, da gradbinci delajo v nestabilnih razmerah in da težko načrtujejo delo že za pol leta naprej. Zato je nemogoča kakovostna priprava na projekte, tudi specializacija podjetij, je dejal. Baniča skrbi poslovno okolje, ki ga kreira država, saj je gradbeni trg v veliki meri odvisen od naročil države, opozoril pa je še na nizko cenovno raven, ki onemogoča kvalitativno rast.
Podobne izkušnje je predstavil Martin Gosenca, direktor CGP, ki je izpostavil, da so zadnja leta njihov specializirani stroji za gradnjo cest bolj ali manj stali, zdaj, ko delajo na odseku Draženci - Gruškovje, pa ne vedo ali naj investirajo v nove stroje. Tudi načrtovanje tretje razvojne osi se po njegovem odvija prepočasi. Napredek bo, ko bodo državne institucije in gradbeništvo doseglo konsenz, sicer bo gradbena operativa nazadovala, trg pa bodo prevzeli tujci.
Kristjan Mugerli, direktor CPG, pričakuje, da bo v prihodnje na razpisih lahko prišlo do nižanja cen, tudi dampinga, kar ne bo prispevalo k stabilnemu poslovnemu okolju, cene pa ne bodo hitro zrasle nazaj.
Primož Petrič, ustanovitelj podjetja Mapri, je povedal, da je v Sloveniji registriranih skoraj 9000 podjetji brez enega zaposlenega, nekateri od teh pa imajo večstotisoč evrov vredne posle, nekateri pa celo do desetmilijonske posle. Ta pokazatelj ni dober, je dejal Petrič, ki se je zavzel tudi za spremembe zakona o javnem naročanju.
Mladi ne vidijo bodočnosti v gradbeništvu, po vpisu v prvi letnik študija gradbeništva sklepa Peter Lipar iz fakultete za gradbeništvo in geodezijo. S 59 študenti v prvem letniku je vpis najnižji v zadnjih letih (leta 21010 je bilo vpisanih 240 študentov v prvi letnik), je dejal in se vprašal, kdo bo v prihodnje vodil gradbene projekte.
Igor Banič je ocenil, da slovenski gradbinci ne delajo v tujini zato, ker je delovna zakonodaja nefleksibilna (projektno zaposlovanje in prilagajanje dinamike števila ljudi projektom). Na nestabilnem domačem trgu v panogi so se prisiljeni usmerjati v splošno gradbeništvo, hkrati pa na širšemu evropskem trgu brez specializacije nimajo kaj ponuditi, je izpostavil ter opozoril še, da pogrešajo večjo podporo domačih bank pri prodoru na tuje.
Kristijan Mugerli je ocenil, da imajo slovenski gradbeniki malo možnosti za prodor v Italijo in Avstrijo, več pa za na Hrvaško, ki prihaja v obdobje, ko bo z EU projekti gradili komunalno opremo, ceste.
Brez močnega sistema, v katerem bi bili vključena pristojna ministrstva in gradbena podjetja, ki bi določila smer razvoja, ne bo šlo, je izpostavil Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev.
