Za odpravo 251 milijonov škode zaradi poplav vlada doslej zagotovila 21 milijonov

Ljubljana – Skoraj pol leta po katastrofalnih poplavah (16. septembra), po katerih so komisije popisale za približno 251 milijonov evrov škode, večina od 7760 oškodovancev v 137 občinah še ni prejela finančne pomoči države. Vlada je doslej zagotovila pet milijonov evrov za nujno sanacijo cest (4) in plazov (1), ministrstvo za gospodarstvo je v proračunu za 2011 rezerviralo šest milijonov evrov, kmetijsko ministrstvo pa je v okviru obstoječega ukrepa EKO 0 prizadetim upravičencem le prednostno izplačalo 4,7 milijona evrov.

Navadni državljani, ki jim je voda zalila hiše, si prvi državni denar lahko obetajo šele aprila. Država je v rezervnem skladu zanje in za nujne posege na občinskih infrastrukturah (škode je 58 milijonov evrov) za zdaj rezervirala 9,7 milijona evrov (za občine 7,5 milijona, lastnikom poškodovanih stavb 1,7 milijona in pol milijona za tehnično podporo uresničitve programa). Pomoč evropskega solidarnostnega sklada v višini 7,46 milijona evrov, ki jo je konec februarja predlagala evropska komisija, pred jesenjo v Ljubljano najverjetneje ne bo nakazana.

»V prihodnjih dneh bodo osebam zasebnega prava posredovali dopise za dostavo potrebne dokumentacije in manjkajočih podatkov,« pravi Ervin Vivoda, podsekretar v sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč na okoljskem ministrstvu: »Upoštevajoč čas, potreben za izvedbo postopkov, predvidevamo, da bo mogoče prva nakazila izvesti aprila. Upravičenost do državnega denarja bomo ugotavljali na podlagi računov o izvedenih delih.«

Za občine je rok za oddajo tehnične dokumentacije za izvedbo sanacijskih del potekel konec februarja. »Od poplave do nakazil državnega denarja mine preveč časa,« povzema stališče najbolj prizadetih delov Slovenije krški župan in poslanec Franc Bogovič. »Po neurju leta 2008 smo denar dobili v dveh mesecih in takoj rešili najhujše probleme. Zdaj sploh ne vemo, kdaj bomo dobili denarno pomoč.«


Sprememba zakonodaje

V zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč izplačilo intervencijskih sredstev sploh ni predvideno, službe za zaščito in reševanje morajo nemudoma zagotoviti le osnovne pogoje za življenje. Težave pri odpravljanju škode po lanskoletnih poplavah so odgovorne na ministrstvu prepričale o nujnosti spremembe zakonodaje. »Omogočiti je treba hitrejše in bolj učinkovito zagotavljanje denarja, ne le za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, temveč tudi za primerne pogoje za bivanje in delo na prizadetih območjih,« navaja Vivoda. Poleg že zagotovljenih sredstev za odpravo posledic poplav bo vlada v tem letu za obnovo objektov vodne infrastrukture namenila 18 milijonov evrov.

Po Vivodovi oceni bo Slovenija za odpravo posledic poplav morala nameniti vsaj 205 milijonov evrov, za kar bo potrebovala najmanj štiri leta. Sanacijski program, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje, še ni potrjen. Po zdajšnjih ocenah bo urejanje vodne infrastrukture stalo 145 milijonov evrov, državne infrastrukture 18, gospodarstvo potrebuje 11 milijonov evrov, občine in državljani pa 41 milijonov evrov.


V Laškem so si morali pomagati sami

Območje Laškega z okolico je bilo v jesenskih poplavah zaradi svoje specifične lege na Celjskem najbolj prizadeto, vendar so si morali pomagati sami. Škoda – brez gospodarskih subjektov in plazišč – je bila ocenjena na dobrih šest milijonov evrov, približno 300.000 evrov bi jim za prve ukrepe morala nameniti država. A ker denarja ni bilo, so Laščani s prerazporeditvijo v proračunu zagotovili 400.000 evrov. »Položaj ostaja nespremenjen. Prejeli smo samo 28.000 evrov intervencijskih sredstev, vse druge sanacije smo plačali s svojim denarjem,« pravi Jože Senica, poveljnik štaba CZ Laško. Sanirati morajo še štiri kritična plazišča, kar bo po grobih ocenah stalo približno 400.000 evrov.


V Šoštanju čakajo denar za sanacijo 12 plazov

Z Občine Šoštanj so februarja MOP poslali dokumentacijo za saniranje 12 večjih plazov, ki so v naseljih Topolšica, Ravne, Bele Vode, Penk, Skorno in Pohrastnik poškodovali lokalne in gozdne ceste, javne poti in vodovode. V Šoštanju upajo, da bo ministrstvo oziroma njegov sektor za odpravo naravnih nesreč odobril in prevzel financiranje del, ki so jih projektanti ocenili na 760.000 evrov. Poleg tega lahko po pred kratkim sprejetem vladnem predlogu programa za odpravo posledic neurja iz lanskega avgusta v Šoštanju računajo tudi na 295.000 evrov za odpravo škode na javnih objektih. Hkrati bo za poškodovane vodotoke Florjanščica, Kramarica in Hudi potok s pritoki porabljenih še 2,7 milijona evrov.


Zagorje: za 7,3 milijona škode, 28.000 pomoči

V zagorski občini, ki je septembra imela za 7,3 milijona evrov škode, so od države doslej dobili 28.000 evrov pomoči za intervencijske ukrepe. Skupaj z denarjem, ki ga je država Zagorju po štirih letih nakazala za plaz Markelj, je občina lani dobila 154.000 evrov intervencijskega denarja. Lesna industrija Svea, ki ji je voda uničila za skoraj štiri milijone evrov premoženja, ni doslej dobila niti evra. Za primerjavo: občina je iz proračuna za intervencijske ukrepe lani namenila več kot 800.000 evrov.

Zagorjani so do roka, konca februarja, po podatkih Andreja Drnovška iz občinske uprave oddali še zadnje delne programe sanacije: »Decembra smo prijavili dvajset prednostnih nalog, ki bi jih predvidoma morala sofinancirati država, zdaj smo seznam skrčili na štirinajst najbolj nujnih plazov oziroma odprav posledic lanskih poplav.« Sanacija je ocenjena na 3,5 milijona evrov. Prvi na seznamu je plaz z Vinskega vrha, zaradi katerega so morali izseliti pet družin, sanacija bo po predračunu stala 800.000 evrov.


Posavje: Država naj poskrbi za protipoplavno zaščito

V Posavju so, podobno kot drugod, razočarani, ker država ni zagotovila intervencijskih sredstev. V Kostanjevici na Krki, kjer je zalilo sto objektov, bodo občanom po sprejetju proračuna v tem mesecu razdelili 47.000 evrov, zbranih od darovalcev. Krajani s strahom pričakujejo pomlad, ki bo razkrila, ali je zamrznjena vlaga načela stene hiš. V Krškem so zbrali 300.000 evrov za obnovo umetne trave na nogometnem igrišču; čez koliko let bodo lahko zgradili nasip, ki so ga že odobrili vodarji, ne ve nihče.

Brežiška občina je najbolj prizadetim gospodinjstvom iz proračuna nakazala 149.000 evrov, na posebnem računu se je nabralo še nekaj več kot dvajset tisočakov. »Še sreča, da smo velika občina in smo za prvo pomoč in vse stroške lahko namenili skoraj 500.000 evrov,« pravi brežiški župan Ivan Molan: »Če hoče država zares pomagati, naj uredi dobro protipoplavno zaščito po vsej državi.« Sredstev za sanacijo uničenih kmetijskih površin, odstranjevanje naplavin in mivke ter sanacijo poškodovanih vodotokov v regiji nimajo.


Avgusta za 3,3 milijona 
evrov škode

Vlada je prejšnji teden sprejela oceno škode na stvareh zaradi posledic neurja z močnim vetrom in točo 3. in 6. avgusta lani v Občinah Črna na Koroškem, Dolenjske Toplice, Kozje, Krško, Mokronog - Trebelno, Šentrupert, Sevnica, Laško in Šoštanj. Skupna ocenjena škoda znaša 3,3 milijona evrov in se ne prekriva s škodo, povzročeno septembra.


Dokončna ocena v sredo

Ker so oškodovanci za prijavo naknadno ugotovljene škode imeli na voljo šest mesecev, bo končno poročilo o prijavljeni škodi znano v sredo. »Končni znesek ne bo veliko drugačen od 251,3 milijona evrov, ki smo ga novembra sporočili v Bruselj,« je dejal Srečko Šestan, direktor urada za preventivo in operativne zadeve na upravi za zaščito in reševanje.