Za odpravo posledic neurij

Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela predhodni delni program odprave posledic škode na stvareh zaradi poplav in drugih posledic neurij s točo, ki so Slovenijo prizadele julija in avgusta letos. Za izvedbo tega programa je zagotovila 499,5 milijona tolarjev proračunske rezerve, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Največ denarja za Sevnico in Laško

Od navedenih sredstev je 40 občinam za plačilo že izvedenih del in izvedbo nujnih del za zagotovitev pogojev za življenje in delo prizadetim občinam zagotovljenih 488,5 milijona tolarjev, za izvedbo tehnične podpore pri uresničevanju programa pa 11 milijonov tolarjev. Za plačilo že izvedenih oziroma nujno potrebnih del v letu 2005 bo največ sredstev prejela občina Sevnica (105 milijonov tolarjev) in občina Laško (97 milijonov tolarjev).

Po Podobnikovih besedah predhodni delni program temelji na predhodni oceni škode, poročilih, ki so jih posredovale prizadete občine, opravljenih terenskih ogledih in pregledu prejete dokumentacije, ki so jo posredovale občine. Sredstva, ki jih je zagotovila vlada, so namenjena za plačilo že izvedenih del ter izvedbo nujno potrebnih del v letošnjem letu, s katerimi se zagotavlja vodno oskrbo, delovanje kanalizacije, dostopi do objektov in preprečitev nadaljnjega plazenja tal ob stanovanjskih objektih, je dodal minister.

Kot je povzel, je vlada konec julija za prvo nujno pomoč pri vzpostavljanju normalnih pogojev obratovanja občinske infrastrukture pri odpravi posledic škode po neurju v juliju zagotovila sredstva proračunske rezerve v višini 84,5 milijona tolarjev. Škoda, ki je bila ocenjena do 26. avgusta, je skupaj znašala dobrih 1,7 milijarde tolarjev, od tega je škoda na stvareh na območju prizadetih lokalnih skupnosti znašala skoraj 1,2 milijardi tolarjev.

Konec avgusta se je vlada seznanila še z informacijo o posledicah in ukrepanju ob neurju s poplavami, ki so 21. avgusta prizadele zahodnoštajersko, vzhodnoštajersko in dolenjsko regijo ter Pomurje, Posavje in Zasavje. Hkrati je odobrila tudi sredstva proračunske rezerve v višini 80 milijonov tolarjev za pokrivanje nujnih stroškov za delo gasilcev in drugih reševalcev pri izvajanju nujnih ukrepov zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah in drugih posledicah neurja, je povedal Podobnik.

V začetku oktobra je vlada ta sklep dopolnila, in sicer je za pokrivanje nujnih stroškov za delo gasilcev in drugih reševalcev pri izvajanju nujnih ukrepov zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah v Pomurju od 21. do 24. avgusta dodelila še 32 milijonov tolarjev. Predhodna ocena neposredne škode na stvareh zaradi posledic avgustovskih neurij, s katero se je vlada seznanila v začetku oktobra, je znašala v skupni višini skoraj 16,4 milijarde tolarjev.

Postopek verifikacije ocen škode v regijskih komisijah za ocenjevanje škode in v državni komisiji sicer še ni zaključen, ne glede na to pa neposredna škoda, ki je nastala v skupno 44 občinah, presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letošnjem letu, kar pomeni, da je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Daolio začasno

Vlada se je na seji še seznanila z odstopno izjavo direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marje Majer Cuk in državnemu zboru do imenovanja novega direktorja sklada predlaga, da za vršilca dolžnosti direktorja imenuje Sergija Daolia, je po seji vlade povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak.

Vlada je sklenila, da bo objavila javni razpis za novega direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in bo DZ po izvedenemu postopku predlagala najustreznejšega kandidata za položaj direktorja za štiriletno mandatno obdobje.

Sergij Daolio ima 18 let delovnih izkušenj, pri svojem dosedanjem delu pa se je aktivno vključeval tudi v pripravo sistemskih rešitev z delovnega področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter povezoval strokovni vidik z vidikom vodenja. Njegove delovne izkušnje na področju kmetijstva so predvsem vodstvene narave.

Soglasje k imenovanju Jerce Vodušek Starič

Vlada je tudi dala soglasje k imenovanju prof. dr. Jerce Vodušek Starič za direktorico Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) za obdobje od 1. novembra letos do 31. oktobra 2010, so sporočili z vladnega urada za informiranje.

Zgodovinarka dr. Jerca Vodušek Starič se je rodila 21. marca leta 1950 v Beogradu. Pred prihodom na inštitut je bila na pedagoški fakulteti v Mariboru docent za občo zgodovino po letu 1918. Preučuje zgodovinske vire in politično zgodovino po II. svetovni vojni. Za svoje znanstveno in publicistično delo je leta 1993 prejela državno nagrado za znanost.

Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani je osrednja slovenska znanstvena ustanova za proučevanje novejše in sodobne zgodovine Slovencev od srede 19. stoletja dalje.