Za odpravo škode po lanskih poplavah še ni denarja

Pet mesecev po ujmi: Vlada 150-milijonskega sanacijskega programa še ni sprejela, letos bo morda odobrila 22 milijonov.

Objavljeno
07. april 2013 21.56
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Brežice – Pet mesecev po katastrofalnih novembrskih poplavah vlada še ni sprejela 150 milijonov evrov vrednega sanacijskega programa. Zatika se že pri zagotavljanju 22 milijonov evrov za ukrepe na vodotokih in lokalnih ter zasebnih objektih. Po poplavah v letu 2010 je država od 184 milijonov do danes izplačala le 29 milijonov evrov.

»Sanacijski program smo pravočasno, 22. marca, posredovali v vladno proceduro. Trenutno potekajo usklajevanja z ministrstvom za finance glede zagotovitve obsega potrebnih sredstev za letošnje leto,« je povedal Ervin Vivoda iz sektorja za odpravljanje posledic naravnih nesreč na okoljskem ministrstvu.

Denarja ni niti za najbolj nujno

Dokument za letos predvideva 22 milijonov evrov državne pomoči, od tega štirinajst milijonov evrov za sanacijo poškodovane vodne infrastrukture. Preostalih osem milijonov evrov bo v večji meri namenjenih za odpravo škode na kmetijskih površinah in poljskih poteh ter na lokalni infrastrukturi, v manjši meri pa za obnovo objektov zasebnega prava. »Potrebovali bi še vsaj enkrat toliko sredstev, da bi uredili najbolj nujno,« pravi Vivoda. »A žal, kolikor vem, niso zagotovljena še niti ta. Verjetno bo potreben kompromis glede potrebnega in možnega.«

Ali bo vlada za odpravo posledic lanskoletne ujme letos zagotovila vsaj 22 milijonov evrov in kdaj bo sanacijski program pripravljen za obravnavo na vladi, smo poizvedovali na finančnem ministrstvu. V odgovoru so nam zapisali, da ministrstvo posameznih usklajevanj na medresorski ravni do končne odločitve na vladi javnosti ne pojasnjuje.

Po poplavah 2010 sanirane le malenkosti

Po poplavah novembra 2012 je bila popisana največja škoda po naravnih nesrečah v zgodovini samostojne Slovenije. Z upoštevanjem davka se je seštevanje ustavilo pri 373 milijonih evrov. Brez davka je škoda znašala 311 milijonov evrov, od tega na vodotokih, lokalni infrastrukturi in zasebnih objektih 250 milijonov evrov. Preostanek je odpadel na gospodarstvo, državne ceste in železnice.

Pripravljen, a še ne sprejet državni sanacijski program na vodotokih, lokalni infrastrukturi in zasebnih objektih predvideva za 150 milijonov evrov investicij. Kdaj in če sploh bodo oškodovanci videli ta denar, ne ve nihče. Analiza odpravljanja posledic poplav septembra 2010 namreč ni spodbudna.

Takratni sanacijski program je predvideval pomoč v višini 184 milijonov evrov. Država je v letih 2010, 2011 in 2012 nakazala 29 milijonov evrov. V začetku marca letos je vlada za izvedbo popravljalnih del na leta 2010 poškodovani lokalni in zasebni infrastrukturi zagotovila še 6,2 oziroma 8 milijonov evrov.

Po oceni bi Slovenija za obvladovanje poplavne ogroženosti na najbolj kritičnih območjih potrebovala okoli 600 milijonov evrov, ki bi jih lahko v prihodnjih petnajstih letih pridobila iz skladov in drugih finančnih mehanizmov EU, domačega vodnega in podnebnega sklada, državnega proračuna in proračunov občin ter iz javno-zasebnih partnerstev.

Občine site praznih obljub

V prvih tednih po lanskoletnih poplavah je vlada za najbolj nujne intervencije zagotovila 11 milijonov: 4,7 za vodotoke, štiri milijone za državne ceste, milijon za gasilce in poldrugi milijon za Karitas oziroma Rdeči križ. Marca je občinam obljubila 1,2 milijona evrov za povrnitev interventnih stroškov. Podjetniški sklad je že novembra lani objavil razpis za pomoč gospodarstvu, na razpolago je bilo 4,4 milijona evrov.

Občine in oškodovani zasebniki so nad počasnim odzivom države, ki jim v petih mesecih praktično še ni priskočila na pomoč, razočarani. Občine za začetek sanacij potrebujejo le zagotovilo o sofinanciranju s strani države, zasebniki pa bodo finančno pomoč prejeli šele pet mesecev po sprejetju sanacijskega programa na vladi.

»Ob številnih obiskih predstavnikov države takoj po poplavi smo upali, da bodo uresničili vsaj del obljub, pa od tega ni bilo nič. Mi smo imeli veliko dela na terenu in s popisi škode. Bolje bi bilo, da teh popisov sploh ne bi izvajali,« je ogorčen župan Gorišnice na Ptujskem polju Jožef Kokot, kjer so na kmetijskih zemljiščih, lokalni infrastrukturi in zasebnih objektih zabeležili štiri milijone evrov škode. »Ljudje so videli obljube na televiziji in sedaj mislijo, da je občina dobila denar, a ga skriva. Državne pomoči ni, glavarino nam znižujejo. Kje naj občina vzame denar za obnovo cest?«