Za okoljsko sanacijo hočejo zakon

Črna na Koroškem – Vlada Mira Cerarja in njegovi resorni ministri od septembra lani niso odgovorili na zahteve občin Črna na Koroškem in Mežica po pospešitvi okoljskih sanacijskih ukrepov v zgornji Mežiški dolini ter njihovem podaljšanju po letu 2022. Država poleg tega ne poravna niti dvomilijonskega dolga, ki si ga je nabrala v preteklih letih. 

»V obeh občinah bomo razglasili kapitulacijo! Z denarjem, ki nam ga država odmerja za ukrepe, h katerim se je sama zavezala že pred desetletjem, ne moremo izvesti dogovorjene okoljske sanacije,« pravi mežiški župan Dušan Krebel. Država bo za letošnji program sanacijskih ukrepov namenila 1,1 milijona evrov, a ta denar si morajo razdeliti občini v zgornji Mežiški dolini in ravenska enota NIJZ. »Za občino Mežica to pomeni, da bomo dobili 240 tisočakov. Z njimi lahko preplastimo 50-metrski odsek s svincem zaprašene makadamske ceste,« je ogorčen župan, ki na svoja pleča ni pripravljen prevzeti odgovornosti za slabe rezultate merjenj svinca v krvi otrok. »Na koga pa mislite, da občani najprej pokažejo s prstom? Na župana, vendar,« pove Krebel in doda, da je sprva kazalo, da bo okoljska sanacija s svincem in drugimi težkimi kovinami onesnaženega okolja zgodba v uspehu države pri reševanju okoljskih bremen, a vse kaže, da ne bo tako.

»Da bi izpeljali vse ukrepe, ki so v sanacijskem programu predvideni do leta 2022, potrebujemo osem milijon evrov,« pravi črnjanska županja Romana Lesjak, ki žuga državi: »Čas je, da začnemo sanacijo uresničevati, kot smo si jo zastavili.«

V Črni na Koroškem in Mežici podpirajo prizadevanja poslanke SMC Janje Sluge, ki bo v zakonodajni postopek vložila zakon za 15-letno saniranje zemlje na območju Celja in Štor. »Na območju zgornje Mežiške doline sanacijo ureja odlok, ki je manj stabilna in zavezujoča oblika financiranja kot zakon. Težava odloka je, da z državnim denarjem ne dovoljuje posegov na zasebna zemljišča,« ugotavlja Lesjakova. V občinah Črna na Koroškem in Mežica zato zahtevajo, naj država obe območji, ki ju pestijo podobni okoljski problemi, obravnava na enak način. Kako bo to rešila, jim je vseeno; z ločenim zakonom za Koroško ali pa z enim zakonom za obe območji.  Zaradi pomanjkanja denarja je letos negotova izvedba prevalenčne študije o vsebnosti svinca pri otrocih, starih od enega do šest let, ter pri devetletnikih iz Črne in Mežice, za primerjavo pa bi vsebnosti svinca preverili še v krvi triletnikov z Raven na Koroškem in Prevalj. »Preiskave bi radi začeli konec maja. Zajele bodo okoli 500 otrok iz zgornje Mežiške doline ter sto otrok z Raven in Prevalj,« je povedal Matej Ivartnik iz ravenskega NIJZ. Zadnjo prevalenčno študijo, s katero ocenjujejo napredek pri izvajanju okoljske sanacije, so izvedli 2013.

Pri triletnikih preverjajo vsebnost svinca v krvi vsako leto. Lani so bili rezultati slabi, saj so kar pri petini testiranih otrok ugotovili povišane vrednosti svinca v krvi. Pripisali so jih vročemu in suhemu poletju ter večjemu številu gradbišč v dolini. Na ravenskem NIJZ zato pričakujejo, da bo letošnja slika stanja bolj jasna.

Ministrstvo za okolje in prostor je do lanske jeseni za sanacijo zgornje Mežiške doline namenilo osem milijonov evrov, do leta 2022 jih namerava vložiti še 5,4, skupaj torej 13,5 milijona evrov. Za primerjavo, v Celju ocenjujejo 15-letne sanacijske stroške na 25 milijonov evrov.