Tiskane izdaje
Dravograd – Za ponovni zagon propadajoče lesne industrije in boljšo izrabo surovine, ki je ima naša država na pretek, je vlada sprejela Akcijski načrt za rabo lesa v Sloveniji, ki so ga na Koroškem podrobneje predstavili v okviru delavnice Les kot razvojna priložnost.
Načrt slovensko lesnopredelovalno industrijo ponovno umešča med strateško pomembne in obetavne gospodarske panoge. Za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 predvideva povečan letni posek na najmanj 6,5 milijona kubičnih metrov, povečanje količine doma predelanega okroglega lesa z 1,7 milijona na 3,3 milijona kubičnih metrov in dodano vrednost na zaposlenega v lesnopredelovalni industriji, ki bi do leta 2020 dosegla raven EU.
»Število zaposlenih v lesnopredelovalni dejavnosti je v zadnjem mesecu z 11.000 doseglo dno, medtem ko jih je bilo pred leti še 40.000,« je povedal Luka Zajec z ministrstva za kmetijstvo in okolje. »Zaradi neurejene in celo prekinjene gozdno-lesne verige slovenskega lesa ne izkoriščamo, ga izvažamo, hkrati pa domača lesna industrija propada že vse od osamosvojitve. Upravičeno trdimo, da je les pomembna strateška surovina, ki pa ima še veliko neizkoriščenega potenciala.«
Za zagon lesarstva je ministrstvo pripravilo akcijski načrt s promocijskim sloganom Les je lep, ki ga bo nadzoroval sedemčlanski strateški svet. Načrt predvideva številne ukrepe za spodbujanje povezovanja proizvajalcev gozdno-lesnih sortimentov ter za hitrejšo in boljšo komunikacijo med lastniki gozdov, izvajalci del v gozdovih ter odkupovalci in predelovalci lesa.
Uredba o zelenih javnih naročilih nima učinka
Število zaposlenih v panogi naj bi do leta 2020 podvojili na 22.000 in povečali predelavo hlodovine za 70 odstotkov. »Za to bi do leta 2015 potrebovali vsaj en nov velik obrat za primarno predelavo lesa iglavcev (do leta 2020 pa tri) in pet novih manjših obratov za predelavo lesa listavcev,« je dejal Zajec. Energetsko rabo lesne biomase bi povečali za tretjino. Uskladiti bi morali tudi šolske programe, da bi se znanje kar najhitreje prenašalo med izobraževalnimi institucijami in podjetji, in pripraviti povezan nastop slovenskega lesarstva na tujih trgih. Za organizirano promocijo lesa in lesnih izdelkov bo skrbela posebna agencija Spirit, ki bo začela delovati prihodnje leto.
Za letos sprejeto uredbo o zelenih javnih naročilih pa lesarji ugotavljajo, da še nima pravega učinka. Sekretar Gozdno-lesno-tehnološke platforme Bojan Pogorevc je opozoril na velik odpor pri uresničevanju uredbe. »Pričakujemo, da se bo v izogib odporu in pomanjkljivostim uredba v prihodnje prilagajala tako trgu kot sistemu javnega naročanja,« pravi Zajec.
V obdobju 2007–2013 je država v gozdno-lesno verigo na Koroškem vložila tri milijone evrov, v Sloveniji pa dobrih 33 milijonov. V tem okviru je nastal tudi Razvojni center koroškega gospodarstva. Direktor Anton Strgar je povedal, da izvajajo že 12 projektov, na katerih je zaposlenih 42 ljudi.
Direktorica območne GZS Koroška Tatjana Kupnik opozarja, da v kriznih časih država ni imela posluha »ne za nas ne za lesarje«, akcijski načrt pa bi potrebovali že prej. Prepričana je, da bo pripomogel k vrnitvi industrije na prejšnjo raven, ko je bila ponos Koroške regije.
