Za podporo in uveljavitev evropske ustave

Budimpešta - Predsedniki parlamentov držav članic Evropske unije in Evropskega parlamenta so na srečanju v Budimpešti izrazili podporo evropski ustavni pogodbi in izrazili upanje, da bo dokument uveljavljen skladno z načrti, to je 1. novembra 2006. Na dvodnevnem srečanju sta sodelovala tudi predsednik državnega zbora France Cukjati in predsednik državnega sveta Janez Sušnik.

Predsedniki, ki so osrednjo pozornost posvečali vlogi nacionalnih parlamentov v evropski integraciji, so, kot so povedali v slovenski delegaciji, še posebej izpostavili pomen krepitve odnosov z Evropsko komisijo kot predlagateljico evropske zakonodaje. Med drugim so se zavzeli, naj zakonodajni postopek na evropski ravni dejansko začne teči šele takrat, ko bodo vse države članice predloge zakonodajnih aktov dobile v svojih jezikih.

Podprli predlog Cukjatija

Šefi parlamentov Evropske unije so se zavzeli tudi za večjo racionalizacijo dela različnih medparlamentarnih organizacij, kar je, kot so povedali v slovenski delegaciji, predlagal Cukjati. Predsedniki so se tako zavzeli za pripravo analize o delovanju medparlamentarnih organizacij, vključno z oceno, kje se podvajajo. Racionalizacija bi na podlagi ugotovitev lahko začela teči že prihodnje leto.

Zahodni Balkan ne bi smel ostati kot otok

Sicer pa so predsedniki parlamentov opravili tudi razpravo o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana. Da je Zahodni Balkan nekakšen otok, brez katerega ne bo združene Evrope, je kot prvi govornik v razpravi po navedbah slovenske delegacije dejal France Cukjati. Te države se soočajo z veliki napori, ki jih bodo morale vložiti v uskladitev z EU, zato dodatne zahteve na njihovi poti do EU po mnenju Cukjatija niso dobre.

Kot nepoštene primere dodatnega pogojevanja približevanja teh držav je Cukjati navedel tri primere. Grške zahteve Makedoniji, naj ne uporablja svojega ustavnega imena, nekatere zahteve po paketnem obravnavanju teh držav, saj je to krivično do tistih, ki so bolj pripravljene in bi članice lahko postale prej, ter "prepovedano"razmišljanje nekaterih o samostojnosti. "Bodimo evropski do držav, ki želijo vstopiti v EU," se je zavzel Cukjati.

Cukjati še s hrvaškim in italijanskim kolegom

Tokratnega srečanja predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta so se udeležili tudi predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana. Predsednik DZ je imel ob robu srečanja v Budimpešti več bilateralnih pogovorov. Med drugim se je sestal s predsednikom hrvaškega sabora Vladimirjem Šeksom in predsednikom italijanske poslanske zbornice Pierfernandom Casinijem ter se z obema dogovoril za skorajšnja bilateralna srečanja.