Za politično odgovorne pravosodne kadrovske poteze

Začetek prihodnjega leta prinaša pomembne kadrovske odločitve. Kot so ugotovili tudi štirje predsedniki, so te povezane z vprašanji, kdo bodo v prihodnje novi ustavni sodniki, nov predsednik vrhovnega sodišča in nov generalni državni tožilec.

Predsedniki republike, vlade, državnega zbora in državnega sveta Borut Pahor, Miro Cerar, Milan Brglez in Mitja Bervar so se včeraj strinjali, da bo prihodnje leto zelo pomembno, saj bo politika sprejemala pomembne dolgoročne kadrovske odločitve v pravosodju, ki terjajo veliko politične odgovornosti. In sicer, kdo bodo namesto Mitje Deisingerja, Jasne Pogačar, Jana Zobca in Ernesta Petriča novi štirje ustavni sodniki, ki bodo v prihodnje dobili devetletni mandat, in kdo bosta za šest let naslednika Branka Masleše na mestu prvega sodnika v državi in Zvonka Fišerja na mestu prvega tožilca v državi.

V Klemenčičevih rokah

Za zdaj kaže, da bo državni zbor najprej glasoval o predsedniku vrhovnega sodišča. Odločitev pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, koga od dveh kandidatov bo po treh razpisih predlagal poslancem v izvolitev, je pričakovati takoj v začetku novega leta. Pred tem se bo ločeno pogovoril s kandidatoma, in sicer vrhovnima sodnikoma Damijanom Florjančičem in Rudijem Štravsom. Glede na različni mnenji občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta, ki sicer za Klemenčiča nista obvezujoči, presoja zanj ne bo povsem enostavna. Drži, da so tako vrhovni sodniki na občni seji kot sodni svet oba kandidata označila kot tista, ki sta primerna za vodenje najvišjega sodišča v državi, vendar njuni odločitvi prinašata razlike. Vrhovni sodniki so prednost dali sodniku kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Damijani Florjančiču, sodni svet pa sodniku civilnega oddelka Rudiju Štravsu, katerega kandidaturo je sodni svet v drugem krogu sicer zavrnil. Vendar je Štravs v tretjem razpisu še enkrat vložil kandidaturo in tokrat očitno prepričal večino članov sodnega sveta, ki mu je dala prednost pred Florjančičem.

Kako se bo odločil Klemenčič in katerega od kandidatov bo posredoval v odločitev državnemu zboru, bo zagotovo odvisno tudi od signalov, ki jih bo pred tem minister dobil od koalicijskih partnerjev in njihove naklonjenosti določenemu kandidatu.

V rokah državnotožilskega sveta

Enako velja tudi za iskanje novega prvega tožilca v državi. Takoj po novem letu, petega januarja, se bo sestal državnotožilski svet (DTS), ki bo imel na dnevnem redu kandidaturi mariborskega in krškega tožilca Draga Škete in Roberta Renierja za mesto generalnega državnega tožilca. Seje se bo udeležil tudi pravosodni minister, vendar odločitve devetčlanskega (DTS) ta dan ni pričakovati. S kandidatoma bodo opravili pogovor in potem počakali na mnenje vlade. Ko ga bodo dobili, bodo povedali, za koga so se odločili. Kandidata sta sicer karierna tožilca, oba vodje okrožnih tožilstev, Šketa drugi mandat, Renier četrti. Tudi Klemenčič je že dal nekako vedeti, da ima tokrat sladke skrbi, saj sta oba kandidata tožilca s kilometrino, nad njunima poklicnima potema ni videti črnih oblakov. Prvič pa se bo zgodilo, da bo moral kandidat (ali kandidata), ki ga bo podprl DTS, opraviti zaslišanje pred pristojnim odborom ali komisijo državnega zbora, podobno kot jih opravljajo kandidati za ministre. Državni zbor pri imenovanju generalnega državnega tožilca sicer ni vezan na predlog, ki ga je predlagal DTS.

Najtrši oreh

Za zdaj je videti, da bosta imela Borut Pahor in državni zbor največ dela z izbiro novih ustavnih sodnikov. Za štiri mesta se poteguje 23 kandidatov, nekatera imena že zdaj zbujajo ali izrazite pomisleke ali izrazito odobravanje. Po zadnjih informacijah predsednik države letos še ne bo opravil (vsaj) prvega kroga posvetovanj s poslanskimi skupinami, ampak naj bi odločitve prenesel v prihodnje leto.