Za poplave 2012 letos 40 milijonov, 2014 drobiž

Brežice – Po poplavah novembra 2012, ko je bilo popisano za 373 milijonov evrov škode, so politiki obljubljali pomoč s figo v žepu. Država je lani za odpravo škode zagotovila 15 milijonov, letos 40 (od tega 14 milijonov EU), rebalans proračuna za leto 2014 pa močno krči denar za sanacijo vodotokov.

»Leto dni po poplavah se še uspe zagotoviti sredstva za obnovo, potem se na sanacijo počasi pozabi,« je za Delo dejal vodja sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč na ministrstvu za okolje Ervin Vivoda.

Lansko deževje je z upoštevanjem davka največ škode, 233,4 milijona evrov, povzročilo na vodotokih. Vlada se je decembra odzvala s 4,7 milijona intervencijskih evrov, sanacijski program za obdobje 2013–2017 za urejanje rečnih strug predvideva dodatnega 100,3 milijona investicij.

Načrtovana sredstva za letos (14 milijonov) so zagotovljena. A država za ta izdatek ne bo prispevala niti centa, denar je le založila. Vsa nakazila iz rezervnega sklada si bo proračun Slovenije namreč povrnil, ko bo v Ljubljano prispela oktobra odobrena pomoč evropskega solidarnostnega sklada v višini 14,08 milijona evrov.

Za naravne nesreče drugo leto le pet milijonov

V drugem od petih let sanacijskega programa na lani prizadetih strugah bi ministrstvo za okolje moralo prejeti 27,7 milijona evrov. A v predlogu proračuna za leto 2014 se sredstva na postavki odprava posledic naravnih nesreč – poplave 2007, 2010 in 2012, plazovi ... – z 21,2 krčijo na vsega pet milijonov evrov. »Za projekte na vodotokih bi država v vsakem izmed petih let morala povprečno zagotoviti 20 milijonov evrov. Ni pričakovati, da se bo do zgodilo,« pravi Vivoda.

Podobno je vse bolj nerealen tudi program odprave posledic neurja leta 2010. Za sanacijo vodotokov v višini 144,9 milijona se je leta 2011 našlo 18 milijonov (od tega 7,5 Bruselj), lani nič, letos pa 600 tisočakov.

Program odpravljanja posledic poplav 2012 na stvareh (občinska in zasebna infrastruktura), kjer je bilo za 66 milijonov evrov škode, predvideva 45,3 milijona evrov državnih investicij.

Od še potrebnega 36,2 milijona evrov pomoči je lokalnim skupnostim za letos obljubljenih pet milijonov. Za odpravo 15,1 milijona škode na zasebnih objektih država načrtuje prispevek v višini 3,9 milijona evrov. Zaradi dolgotrajnosti postopkov bo letos od predvidenih 500.000 evrov izplačanih le 300.000. Gospodarske družbe (53,5 milijona škode) so lani iz proračuna prejele 4,4 milijona evrov. Glede na zakonske omejitve jim vlada sme nakazati še 22,6 milijona; za letos jim je obljubila 11 milijonov. Na državnih cestah je bilo škode za 18,8 milijona evrov, za sanacijo je predvidenih 16: pet leta 2012, sedem letos in štiri prihodnje leto.

Dravogradu za milijonsko škodo 35.000 evrov

Na prizadetih območjih z odzivom države niso najbolj zadovoljni. V Dravogradu, pravi županja Marijana Cigala, je bilo na javni infrastrukturi za dober milijon škode: »Dobili smo 35.000 evrov intervencijskih sredstev in nič več. Zelo sem razočarana, saj nismo dobili nobenih investicijskih sredstev. Porabili smo vso proračunsko rezervo za lani in letos ter denar za vzdrževanje cest. Država pa poplačuje šele škodo iz leta 2010.« Pri sanaciji so se morali znajti sami. Dravske elektrarne so na mestih, kjer je odtrgalo kolektor do čistilne naprave, poskrbele za kamnite zložbe. Nove cevi so kot donacijo dobili od madžarskega proizvajalca in tako usposobili čistilno napravo.

Župan Mitja Horvat pravi, da je bil odziv države sicer korekten, a bi bili bolj zadovoljni, če bi pomoč prihajala hitreje. Javno infrastrukturo jim je večinoma uspelo popraviti, država sanira vodotoke. Protipoplavni nasip, ki je za območje Dupleka vreden 4,5 milijona evrov, bo zgrajen prihodnje leto. »Drava še ni popolnoma v svoji strugi, del obrežja je treba še sanirati.« Na stanovanjskih objektih v Dupleku je bilo za približno dva milijona evrov škode, na infrastrukturi 800.000 evrov, milijon in pol pa na kmetijskih zemljiščih.

Gorišnica: Bomo zaradi novih nasipov bolj plavali?

Občina Gorišnica je imela na infrastrukturi za okrog milijon evrov škode, večino bo morala pokriti sama. »Sanacijski program vlada izvaja, s tem sem zadovoljen,« pravi župan Jožef Kokot. V program spadata cesta Borl–Muretinci in obnova vodovoda Gorišnica–Zavrč. Težava so manjše in poljske ceste, javne poti, ki jih mora občina sama sanirati, ter kmetijske površine: »Največ denarja je šlo za sanacijo hidroelektrarne Formin, kar je tudi prav, saj smo bili v nevarnosti, da nas znova poplavi. Vendar bomo zaradi nasipov, ki jih gradijo v Dupleku, ob morebitnih ponovnih poplavah mi še bolj plavali.«

Bo Slovenija terjala odškodnino od Avstrije?

Kot smo v Delu razkrili v soboto, je analiza delovne skupine Slovensko-avstrijske komisije za Dravo ugotovila, da je bil zaradi obratovanja avstrijskih hidroelektrarn 5. novembra lani pretok Drave na meji (2670 m3/s) za 650 do 750 kubičnih metrov na sekundo večji od pričakovanega naravnega (1980 m3/s).

Na vprašanje, ali bo Slovenija od Avstrije terjala odškodnino, so nam na MKO, odgovorili, da vlada spremlja razvoj dogodkov »z namenom izvedbe ukrepov za zmanjšanje tovrstnih tveganj na najmanjšo možno mero, vključno s povračilom škode«.