Za povečanje gospodarske rasti

Ljubljana - Vladni odbor za reforme je včeraj na spletnih straneh vlade objavil drugi del gradiva o predlaganih ekonomskih in socialnih reformah za povečanje gospodarske rasti in zaposlenosti. Na več kot 180 straneh so podrobno pojasnjeni razlogi za ukrepe in doslej opravljeni izračuni njihove učinkovitosti. Z vsebino se danes seznanjajo vladni odbori, vlada pa naj bi o gradivu odločala predvidoma v petek oziroma prihodnji teden.

Dokumentu je dodanih nekaj ukrepov z zagotavljanjem socialne vzdržnosti predlagane davčne reforme. Kot je znano, je bila od objave paketa reform 7. oktobra ena ključnih kritik na račun enotne davčne stopnje, in sicer da bo odprava znižane, 8,5-odstotne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) vplivala na podražitev hrane in tako prizadela predvsem najrevnejše. Gradivo navaja nemško študijo, da so različne stopnje DDV neučinkovite in predvsem drage.

Glavni očitek prometnemu davku je njegova regresivnost. Do nje po ocenah snovalcev študij pride, ker ljudje, ki bolje zaslužijo, vseh svojih dohodkov ne porabijo takoj za potrošnjo. To pomeni, da si "bogatejši" davčni odpustek pri prometnem davku kupijo s tem, da varčujejo oziroma vlagajo svoj denar v naložbe, ki niso obdavčene s prometnim davkom. Po ocenah nemške študije bi bilo treba za izenačitev bremena manj obdavčiti ali oprostiti tudi dobrine, ki jih kupujejo zlasti revnejši.

Po ocenah vladnega odbora za reforme bi bila politika, s katero bi v celoti odpravili negativni prerazdelitveni učinek DDV 3,5-krat cenejša od sedanje politike, ki regresivnosti niti ne odpravi povsem in poleg tega še subvencionira bogate.

Cerkev soglaša s potrebo po reformah

Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci soglaša s potrebo po povečani uspešnosti gospodarstva. Ti so po mnenju komisije nujno potrebni, saj je prenavljanje ekonomskega in socialnega sistema stalen in dinamičen proces tudi v drugih evropskih državah. Vendar pa komisija v današnjem stališču glede vladnega predloga ekonomskih in socialnih reform hkrati poudarja, da gospodarska uspešnost ni sama sebi namen.

Namen gospodarske uspešnosti je socialna država, ki vsakemu omogoča, da lahko razvije svoje sposobnosti ter lahko poskrbi zase in za svoje najbližje. Gospodarska uspešnost, ki naj bi bila posledica predlaganih reform, tudi ne sme koristiti samo enemu delu prebivalstva. Sadov pričakovane uspešnosti morajo biti deležni vsi državljani. A tudi žrtve, ki jih bodo predlagane reforme zahtevale, morajo biti pravično porazdeljene, piše v izjavi za javnost.

Komisija od vlade pričakuje, da bo znala bremena reforme porazdeliti s pravim čutom za pravičnost in solidarnost z najšibkejšimi. Poleg tega pričakuje, da reformna prizadevanja ne bodo šla na škodo varovanja in zaščite družine ter vzgoje za duhovne in splošne moralne vrednote.

"Ne samo gmotno, ampak tudi kulturno in duhovno bogata narodna skupnost je naš namen in prihodnost," so še zapisali v današnji izjavi.