Za ravnatelja usodni pregledi, učitelji in sklad

Prebold – Oton Račečič, ki je starše razburil z napovedjo, da šola ne bo več vozila otrok na sistematske preglede, bo ravnatelj preboldske OŠ le še do 1. aprila. Svet zavoda je namreč na podlagi razpisa za novega ravnatelja imenoval Petra Žureja. Račečič, več let tudi predsednik združenja ravnateljev, je nad odločitvijo razočaran.

»Bil sem presenečen in sem malo šokiran, da ljudje sprejmejo človeka, ki je bil iz krivdnih razlogov razrešen, na našo šolo,« je o izboru povedal Račečič. Žurej je namreč učitelj matematike, ki je bil tudi ravnatelj Osnovne šole Frankolovo, kjer so ga predčasno razrešili, ker ni zagotovil nadomeščanja učiteljice, ki je bila dalj časa na bolniškem dopustu.

Žurej pravi, da razrešitev leta 2014 ni bila krivdna in da pravih razlogov zanjo nikoli ni izvedel. Vložil je tudi tožbo proti občini zaradi izgube položaja in razlike v plači ter sklenil sodno poravnavo. Je pa še takrat, ko je bil ravnatelj, poudarjal, da so težave z zagotavljanjem nadomeščanj učiteljev in učiteljic sistemske. Podobno kot je Račečič opozarjal pri sistematskih pregledih in uporabi šolskega sklada. Račečič sicer najverjetnejši razlog, da se niso ponovno odločili zanj, vidi pri učiteljih: »Skupina se jih ni strinjala, da sem določil delovni čas za vse enako z evidentiranjem, in ta skupina ima v svetu zavoda odločilno vlogo. Dejstvo je, da sem se izpostavil tudi zaradi sistematskih pregledov in šolskega sklada pred starši. Očitno jih ne zanima, ali gre po pravilih ali ne.«

Peter Žurej bo novi ravnatelj Osnovne šole Prebold. Foto: Osebni arhiv

A razen prvošolcev bo preboldska OŠ učence letos še peljala na sistematski pregled, prihodnje leto pa bodo tudi za tretješolce morali poskrbeti starši. Čeprav so se sistematski pregledi že začeli in je vprašanje, ali naj otroke na preglede vozijo šole, aktualno že nekaj časa, ministrstvi za šolstvo in za zdravje še vedno nista pripravili navodil, ki bi veljala za vse šole.

Žurej je pri teh vprašanjih diplomatski in pravi, da se je treba pogovarjati in iskati rešitve. Glede šolskega sklada so starši lahko pomirjeni, saj Žurej, tako kot večina staršev, pravi, da je bila večina skladov ustanovljena prav za socialno šibkejše. Pri sistematskih pregledih pa je bolj previden: »Zadeva ni preprosta. Poiskati je treba rešitve, ki najbolje funkcionirajo.«

Ministrstvi še nič

Medtem ko si nekateri ravnatelji zakonodajo glede sistematskih pregledov razlagajo, kot da šolam otrok ni treba peljati na sistematske preglede, sveti staršev opozarjajo, da je to jasno zapisano v pravilnikih. Razlago, kdo ima prav, predvsem pa natančna navodila, kako naj bi bila v prihodnje videti sistematika osnovnošolcev, sta napovedovali ministrstvi za šolstvo in zdravje. Za zdaj so imeli en sestanek, so sporočili s šolskega ministrstva: »Vsi so se strinjali, da so sistematski pregledi šolskih otrok javno dobro. Zato bo delovna skupina na podlagi dobrih praks poiskala ustrezne rešitve za izboljšave obstoječega sistema preventivnih zdravstvenih pregledov.«

Oton Račečič neuradno na glasovanju v svetu zavoda naj ne bi dobil niti enega glasu. Foto: Igor Zaplatil/Delo

V delovni skupini so predstavniki ministrstev, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in Združenja ravnateljic in ravnateljev Slovenije. Predstavnik ravnateljev je prav Oton Račečič. Ta je dejal, da so se v skupini dogovorili, da izjav ne bodo dajali, da pa je njihova naloga pripraviti izhodišča za naprej: »Problem so organizacija sistematskih pregledov, financiranje in tudi vsebina. Izpostavljeno je bilo namreč vprašanje, da imajo otroci pred vstopom v šolo pregled, potem pa nekaj mesecev kasneje še v prvem razredu.« Ministrstvo za zdravje ne vidi razlogov, da bi sistem bistveno spreminjali: »Zdravstvene službe in šole med seboj sodelujejo v obojestransko korist, predvsem pa v korist otrok.« Kdaj naj bi delovna skupina svoje delo končala, ni znano. Sestali naj bi se še pred zimskimi šolskimi počitnicami.