Za slabe poslovne rezultate ni vzrok samo kriza

Ljubljana - Po sicer še začasnih statističnih podatkih je bila slovenska industrijska proizvodnja v prvi polovici leta dobro petino nižja kot v lanskih prvih šestih mesecih. Približno toliko naj bi bili v tem času v industriji nižji tudi pričakovani in ocenjeni realni prihodki od prodaje, novih naročil pa bo menda tretjino manj, le malo manj kot tretjino manj naj bi bilo tudi novih naročil iz tujine.

V letošnjih prvih sedmih mesecih so imeli delodajalci, po podatkih zavoda za zaposlovanje, 95.169 prostih delovnih mest, kar je skoraj 36 odstotkov manj kot v istem času lani. Povpraševanje po delavcih je bilo kar 40 odstotkov manjše v predelovalnih dejavnostih.

Takšna je torej podoba slovenskega gospodarstva v kriznih razmerah. Temu dogajanju primerni so tudi polletni rezultati podjetij. Večina podjetij je v prvem polletju dosegla nižje prihodke in veliko nižji čisti dobiček, nekateri pa so letos poslovali z izgubo, v tem času lani pa z dobičkom. Takšnih, ki so v letošnji prvi polovici leta dosegli večji čisti dobiček, je le za vzorec, nekaj pa je tudi takšnih, ki so v še vedno zelo konjunkturnem letu 2008 poslovali z izgubo, v prvi polovici leta 2009 pa z dobičkom. Ti so pravzaprav lahko z letošnjim prvim polletjem še najbolj zadovoljni, medtem ko tisti, ki so še vedno imeli dobiček, a veliko manjši kot v prvem polletju lani, verjetno posebej zadovoljni ne morejo biti.

Čeprav nekatera podjetja v zadnjem času dobivajo več naročil, je mogoče tako precej zanesljivo sklepati, da bodo letošnji poslovni rezultati na splošno, ob nekaterih svetlih izjemah, precej slabi. Čeprav se zdaj vsi izgovarjajo na krizo, je pomemben krivec slabših rezultatov tudi nizka dodana vrednost na zaposlenega, po kateri smo pri repu Evropske unije. Irska ima na primer šestkrat višjo dodano vrednost zaposlenega kot Slovenija, Belgija in Nizozemska pa trikrat višjo.

V Sloveniji je lani znašala povprečna dodana vrednost na zaposlenega 35.672 evrov. Ker je letos veliko podjetij zmanjšalo število zaposlenih, bo ta za leto 2009 najbrž videti višja, čeprav v resnici morebiti ne bo. Sicer pa, kot pravi Samo Hribar Milič z GZS, se bomo letos z industrijsko proizvodnjo verjetno vrnili v leti 2005 in 2006, prihodnje leto ob boljših razmerah pa v leto 2007.

Več v prilogi DeloFT