Za Slovenijo meja na morju ni določena

Zagreb/Ljubljana - Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Šter je danes zanikal izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ki je v soboto dejal, da je potek slovensko-hrvaške meje na morju znan, ker je znana točka prehoda kopenske meje na morje. "Nesporno je, da v nekdanji SFRJ meja na morju ni bila določena in da republike niso imele medsebojne meje," je poudaril Šter za TV Slovenija.

Meja med državama namreč ni dokončno določena, Slovenija pa vztraja pri dogovoru med državama, da bosta do dokončne in sporazumne določitve državne meje spoštovali stanje na dan 25. junija 1991. Šter je še dejal, da glede vprašanje meje "Ljubljana pričakuje, da bo (s Hrvaško) stekel dialog na nekoliko bolj strokovni ravni in da bodo lahko javnosti o tem res kaj sporočili in ne samo sporočali ne-dogovorov".

Mesić: Meja je znana

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v odzivu na diplomatsko noto, ki jo je Slovenija nedavno poslala Hrvaški in v njej protestirala zaradi podaljšanja koncesije naftni družbi Ina za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu, ocenil, da je slovensko-hrvaška meja na morju znana, ker je "določena meja s kopnega na morje". Poudaril je tudi, da zato "ne bo več nobene delitve morskega dna".

Meja na morju je znana, saj je "določena meja s kopnega na morje", je po poročanju Hine v soboto dejal Mesić, po mnenju katerega zato ni mogoča več nikakršna delitev morskega dna. Kot je dejal, je bil Jadran razdeljen s tem, ko je bila znana točka prehoda meje na morje, od tam pa se nato "na morju z matematično natančnostjo določa meja".

Poseg po hrvaškem ozemlju?

Na slovensko noto sta se danes odzvali tudi dve hrvaški stranki. Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS), koalicijska partnerka Hrvaške demokratske stranke (HDZ) premiera Iva Sanaderja, je izrazila zaskrbljenost zaradi slovenske note in poseganja Slovenije po hrvaškem ozemlju, v hrvaškem saboru pa bo zahtevala razpravo o tem vprašanju. Zahtevala bo tudi sprejem odločnih diplomatskih protiukrepov, da bi se spor glede meje rešil pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Tudi opozicijska Hrvaška stranka prava je bila podobnega mnenja in napovedala, da bo o tem vprašanju zahtevala sklic nujne seje odbora sabora za zunanjo politiko.

Identifikacija vsakega metra

Kopenska meja med državama je določena, "če je kaj spornih točk pa predlagam, da skupaj identificiramo vsak meter," ali pa gremo pred mednarodno sodno telo - meddržavno sodišče v Haagu ali mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu -, je dejal Mesić novinarjem v soboto ob robu spominske slovesnosti na dan spomina žrtvam holokavsta.

Slovensko zunanje ministrstvo je 23. januarja v noti hrvaškemu ministrstvu protestiralo zaradi odločitve vlade v Zagrebu o podaljšanju omenjene koncesije hrvaški družbi, ki ga je označila kot "še enega v vrsti poskusov, s katerimi želi Hrvaška z notranje-pravnimi akti prejudicirati razmejitev na morju, razmejitev morskih pasov, morskega dna in podzemlja med državama," so v soboto zvečer sporočili z MZZ.

V noti je tudi pozvalo hrvaško stran, da se v prihodnje vzdrži vseh enostranskih dejanj, ki so v nasprotju z dogovorom obeh držav, da bosta do dokončne in sporazumne določitve državne meje spoštovali stanje na dan 25. junija 1991.

Hrvaška se na slovensko noto uradno še ni odzvala

Hrvaška se uradno na slovensko noto še ni odzvala, zato pa so o slednji prvi včeraj poročali hrvaški mediji. Večernji list je tako v soboto poročal, da hrvaško zunanje ministrstvo note ni razumelo le kot protest zaradi sporne slovensko-hrvaške meje na morju, temveč kot zavzemanje za izvedbo sukcesije Jadranskega morja, za katero se že nekaj časa zavzema vodja SNS Zmago Jelinčič, je pisal časnik.

Hrvaški Jutranji list pa je danes zapisal, da je hrvaška vlada navedeno koncesijo Ina podelila že leta 2002, ko se slovenska vlada ni odzvala. Tega po oceni časnika "niti ni mogla storiti, ker takrat še ni razglasila svoje 'fantomske' zaščitne ekološke cone, ki nima koordinat in ki, niti če bi bil priznana, ne sega na območje, kjer INA raziskuje morsko dno ".

Hrvaška vlada je sicer družbi Ina podaljšala rok za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu do konca leta 2011. Gre za območje v velikosti 9819 kvadratnih kilometrov, ki je opisano s koordinatami, razen v točki, ki je opisana kot " sečišče z državno mejo Republike Slovenije in obalno črto". Hrvaška naj bi po poročanju sobotnega Večernjega lista pripravljala oster odgovor na slovensko noto, o zadevi pa namerava obvestiti tudi Bruselj.