Za starejše je računalniška pot do zdravnika bolj ovira kot prednost

Ljubljana – Zdravniška doktrina, da je treba vsakega bolnika v živo videti in pregledati, se je pod vplivom covida-19 spremenila. Izbrani osebni zdravniki, ki so vstopna točka v sistem, so zaradi epidemije začeli delati drugače.

Bolniki pri njih nimajo več vedno odprtih vrat, ampak jih obravnavajo po telefonu. Na pregled jih naročijo le, če presodijo, da brez njega ne gre.

Z njimi več komunicirajo tudi z elektronskimi sporočili, da ne bi prihajali po nepotrebnem v ordinacije. Kako vidijo nove razmere bolniki?




»Bolniki iščejo pomoč, a jim ne uspe niti priklicati zdravnika, največkrat se pogovarjajo le s sestro. Mnogi ne dobijo odgovora na elektronsko pošto ali pa zgolj samodejni odgovor računalnika.

Na najslabšem so starejši, ki ne obvladajo dela z računalniki in so vezani na telefone, ki večkrat zvonijo v prazno.

Kjer so dobro organizirani, težav ni,« je na okrogli mizi, namenjeni obravnavi bolnikov z rakom, opisala Kristina Modic, predsednica Združenja organizacij bolnikov z rakom Onko net, ki je poudarila pomen dob­rega dela primarne zdravstvene ravni.

Bolniki ne morejo priti do specialistov brez napotnic, ki jih napiše izbrani osebni zdravnik, vmes pa so ozko grlo tudi diagnostične preiskave.

»Pozivamo vse, da zagotovijo pravočasen dostop. Ne more biti vse podrejeno covidu. Obstajajo tudi druge bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je pomembno,« je dejala. Zakaj so težave tudi s telefoniranjem?



 

Nepotrebni klici

»Vedno več ambulant je praznih, ker se mladi ne odločajo za poklic družinskega zdravnika. Zdravniki, ki smo, pa smo vse starejši,« je odgovorila zdravnica Danica Rotar Pavlič, predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine.

Ker na drugih točkah sistem ne deluje, dobijo ogromno telefonskih klicev, ki jih komaj obvladujejo, je potrdila.

Opisala je nekaj primerov: »Specialistka nefrologije noče sprejeti pacienta brez ultrazvoka sečil. Za ultrazvok sečil v Ljubljani dobi pacient z napotnico zelo hitro datum šele sredi oktobra namesto v dveh tednih. Pred pre­iskavo mora na nove laboratorijske teste.

Tak pacient zaradi naštetega večkrat kliče svojega izbranega zdravnika. Kličejo tudi, ker ne dobijo pravi čas odločbe bolniške komisije in ne vedo, kaj naj naredijo. To so klici, ki po nepotrebnem zasedajo linije drugim bolnikom.«



 

Več zdravstvenih težav kot prej

Opažajo tudi, da imajo ljudje več težav. »V času covida so ljudje bolj nervozni, zato je več poškodb doma, v službi in na cesti. Ko kličejo, ne povedo takoj svoje največje težave. Če začnejo z manjšo, jih uvrstimo na pregled pozneje. Veliko težav imajo zaradi nepravilnega jemanja zdravil.

Ogromno je poslabšanja duševnega zdravja. Zaradi nevarnosti covida so shizofreni bolniki dobili dodatne strahove, občutek, da jih nenehno nadzirajo. Zdravniki tudi nismo vedno v ambulanti.

Ko gremo na hišne obiske k bolnikom z rakom, pridemo z vso zaščitno opremo, kot v skafandrih, tam pa najdemo svojce, ki se odprav­ljajo na dopust v Dalmacijo ali na poroko. To je za nas zelo boleče. Svojca bodo morda okužili. Prosimo jih, ali so lahko bolj previdni,« je opisala razmere Rotar Pavličeva.




 

Vsi starejši ne obvladajo računalnika

Ena izmed poti, da bi zdravniku bolj v miru pojasnili, kakšne težave nas pestijo, je elektronska pošta.

Ministrstvo pa namerava zdravstvo dodatno informatizirati z namenom, da bi ga debirokratiziralo, je povedala državna sekretarka Tina Bregant, ki stavi tudi na telemedicino – zdravniške preglede po videokonferenci.

Kako bodo temu kos starejši, ki dela z računalniki ne obvladajo ali računalnika oziroma pametnega telefona niti nimajo?




Marjan Sušelj, generalni direktor zdravstvene blagajne (ZZZS), je dejal, da so na potezi društva bolnikov, ki naj izobražujejo svoje člane. Kristina Modic je potrdila, da to že počnejo, a je skeptična do varnosti obravnave po elektronski pošti.



Glede telemedicine je menila, da je treba natančno določiti, za katere vrste bolnikov je primerna in za katere ni.
Zdravniki z izkušnjami z najtežjimi bolniki so prepričani, da nič ne more nadomestiti neposrednega stika.

»Pomembno je, da bolnika ne odrežemo od zdravnika. Stik med njima je treba ohraniti,« je poudaril prof. dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.