Prejšnji teden je državni zbor obravnaval interpelacijo zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Največ vprašanih, 42,5 odstotka, meni, da interpelacija ni bila utemeljena. Nasprotnega mnenja, da je bila interpelacija utemeljena, jih je skoraj pol manj, 26,1 odstotka. Dosti pa je tudi takih, ki so odgovorili, da zadeve ne poznajo, da ne vedo, za kaj gre; takih je bilo 22,8 odstotka.
Drugi sklop vprašanj se je nanašal na avtocestne vinjete, ki jih nameravajo podražiti. Anketirane so najprej vprašali, kako pogosto se (kot voznik ali sopotnik) vozijo po slovenskih avtocestah in po hitrih cestah, kjer je treba imeti vinjeto. Zelo pogosto, skoraj vsak dan, se jih vozi 28,6 odstotka, pogosto, vsaj enkrat na teden 16,3 odstotka, nekajkrat na mesec 18,8 odstotka, občasno, nekajkrat na leto pa 26,5 odstotka. Takih, ki se nikoli ne vozijo po cestah, ker je treba imeti vinjete, je 9,6 odstotka. Nadaljna vprašanja o vinjetah so postavili samo tistim, ki se vsaj občasno vozijo po avtocestah in hitrih cestah - takih je bilo skupaj 90,2 odstotka.
Najprej so jih vprašali, ali so letos kupili vinjeto. Pritrdilno jih je odgovorilo skupaj 78 odstotkov; 67,2 odstotka jih je kupilo letno, 10,8 odstotka polletno vinjeto. Da je niso kupili, jih je povedalo 21,5 odstotka. In kakšna je njihova reakcija na predlog prometnega ministra, ki je predlagal odprave polletne vinjete in podražitev letne na 95 evrov? Ali jo nameravajo kupiti tudi po tej ceni, ko se jim izteče veljavnost sedanje? Z da jih je odgovorilo tri četrtine, 76,2 odstotka, z ne 11,6 odstotka, z ne vem pa 12 odstotkov. To pomeni, da je tistih, ki so kupili vinjeto letos, skoraj natanko toliko kot tistih, ki jo nameravajo kupiti tudi prihodnje leto. Zaradi cene torej nakupov vinjet ne bo manj.
Kaj pa tedenske vinjete, ki jih kot novost predlaga prometni minister in ki naj bi stale 15 evrov; ali je ta cena ustrezna? Glede tega so anketirani razdeljeni na pol; 46,3 odstotka se cena zdi ustrezna, 43,4 odstotka pa previsoka. Da je prenizka, jih je menilo 6,3 odstotka, brez mnenja o tem vprašanju pa jih je bilo štiri odstotke.
V tem sklopu še zadnje vprašanje: ali se anketirani sploh strinjajo z uvedbo tedenskih vinjet - glede na to, da jih Slovenija namerava uvesti predvsem zato, da bi zadostila evropski komisiji in da se sprostijo sredstva za gradnjo avtocest. Glede tega, kot kaže, ni večjih pomislekov. Z uvedbo tedenskih vinjet se strinja tri četrtine vprašanih, 75,3 odstotka, nasprotuje pa ji 20,9 odstotka.
Nazadnje še vprašanje o dogajanju v slovenskem gospodarstvu. Letos je šlo v stečaj nekaj velikih slovenskih podjetij, še nekaterim grozi podobna usoda. Anketirane so vprašali, kaj je po njihovem mnenju glavni vzrok za to, ti pa so lahko izbrali tudi več izmed ponujenih odgovorov. Kot poglavitni krivec za stečaje je bil prepoznan pohlep lastnikov podjetij; ta odgovor je izbralo 69,7 odstotka vprašanih. Na drugem mestu po pogostnosti odgovorov je s 45,4 odstotka nesposobnost menedžerjev in uprav. Svetovna gospodarska kriza je šele na tretjem mestu z 26,4 odstotka. Anketirani pa so navedli še druge odgovore; od tega jih največ, cela dva odstotka, krivdo pripisuje politiki oziroma vladi.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 1. in 2. aprila 2009 na reprezentativnem vzorcu 801 odraslega državljana opravil Delo Stik, oddelek za tržne raziskave. Nekatera odstopanja v sociodemografski sestavi anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije korigira uteževanje s kombiniranimi utežmi.