Za svoj slab gmotni položaj je samozaposleni v celoti odgovoren

Ljubljana - Se bo po letu dni ustavno sodišče še enkrat ukvarjalo z vprašanjem, ali je fiktivni (in ne dejanski) dohodek oseb lahko osnova za (iz)plačilo njihovih pravic ali obveznosti? Prvič so tisti, ki so trdili, da iz fikcij ni mogoče prav veliko iztržiti, zmagali. Bodo tudi drugič?

Julija lani je ustavno sodišče pritrdilo varuhu človekovih pravic, ki je spodbijal ustavnost zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon je namreč določal, da če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Ustavni sodniki so presodili, da je takšna ureditev v neskladju z ustavo - šlo je za vprašanje, ali je nekdo upravičen do pomoči iz javnih sredstev -, ker izhaja iz domneve, da je tisti, ki opravlja svoje delo oziroma poklic kot samozaposlen, vedno in v celoti odgovoren za svoj položaj, torej tudi za svoje slabo finančno stanje. Če torej ne dosega določenega dohodka, je krivda njegova, zato do socialne pomoči države ni upravičen.

Ustavno sodišče se s tako argumentacijo ni strinjalo in je državnemu zboru zato naložilo, da v letu dni zakon popravi tako, da bo ta izhajal iz dejanskih in ne fiktivnih dohodkov oseb.

Jeseni sprememba zakona?

Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam sporočili, da je predlog spremenjenega zakona, ki naj bi odpravil ustavna neskladja, v medresorskem usklajevanju, predvidoma naj bi začel veljati jeseni. Toda odvetnica Marjeta Matjašič nas je opozorila, da se domneva fikcije uporablja še naprej. »Posledica takšnega neustavnega obdavčevanja samozaposlenih se izraža v njihovi še večji prekarizaciji. Večina samozaposlenih, ki so nelikvidni, so nelikvidni predvsem zato, ker ne zdržijo tako visoke obdavčitve. Prispevke morajo plačevati od fiktivnih dohodkov, ki pa jih v resnici ne dosegajo.« Poseben problem je zdravstveno zavarovanje.

Ko se fikcija spremeni v to, 
da si vedno kriv

Ni zagotovila, da bo osebam, ki so zaradi ukrepanja varuha človekovih pravic pred letom dni pred ustavnim sodiščem dosegli pomembno zmago, v prihodnje kaj lažje. Očitno bodo morali oni državi dokazovali, da zaslužijo manj, kot ona meni, da so zaslužili.

Gre za primere, ki zadevajo predvsem mlade podjetnike, ki ustanavljajo zagonska (start up) podjetja, in mlade »podjetnike«, ki so prekarci in so po sili razmer bolj ali manj ustanovili espeje. Julija lani je ustavno sodišče presodilo, da del zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki določa, da se v primerih, ko je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače, ni v skladu z ustavo.

Po ugotovitvi ustavnega sodišča zakon položaja teh oseb ne ureja enako kot položaj drugih, saj izhaja iz fiktivnega, in ne dejanskega dohodka. Tudi tistemu, ki opravlja dejavnost, mora biti omogočeno dokazati, da v določenem času dosega dohodek, ki ga resnično dosega. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da do julija odpravi neskladnost.

Obrnjeno dokazno breme

Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da je predlog spremenjenega zakona v medresorskem usklajevanju. V njem predlagajo, da se načeloma odpravi domneva upoštevanja dohodka iz dejavnosti vsaj v višini 75 odstotkov bruto minimalnega dohodka in se ohrani le za primere začetka opravljanja dejavnosti. To načeloma pomeni, da se bo dohodek iz dejavnosti ugotavljal na podlagi podatkov finančne uprave (Furs), tako kot se upoštevajo drugi dohodki.

»Poudariti je treba, da so se že zdaj upoštevali podatki, pridobljeni od Fursa, vendar so se upoštevali le v primeru, če so presegali 75 odstotkov bruto minimalnega dohodka. Kot smo navedli, se za začetek opravljanja dejavnosti predlaga, da se še vedno uporablja navedena domneva, saj podatki o dohodku iz dejavnosti ne obstajajo, ker samostojni podjetniki podatkov ne sporočajo Fursu vsak mesec, ampak enkrat na leto. Zaradi tega predlagamo ohranitev domneve ob možnosti, da lahko samostojni podjetnik dokazuje, da takšnega dohodka ne prejema,« so sporočili z ministrstva.

Še večja prekarizacija

V čakanju na odpravo neustavnosti zakona pa so se pojavili novi problemi. Odvetnica Marjeta Matjašič nam je pojasnila, da se je povsem identična situacija ponovila pri obdavčevanju samozaposlenih, direktorjev družbenikov in oseb, ki opravljajo dejavnost, pri zadržanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, kar po presoji odvetnice vodi v še večjo prekarizacijo.

»Večina tistih samozaposlenih, ki so nelikvidni, so nelikvidni najpozgosteje zato, ker ne vzdržijo tako visoke obdavčitve. Prispevke morajo plačevati od fiktivnih dohodkov, ki pa jih v resnici ne dosegajo. Tako poseben problem predstavlja še zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki osebam, tudi če imajo v tekočem mesecu plačano zdravstveno zavarovanje, zadržuje pravice iz tega zavarovanja, ker v preteklosti niso mogli poravnati prispevkov. Niso jih pa poravnali zato, ker niso imeli dohodkov in ker imajo posledično še vedno izkazan dolg do Fursa.«

Toda ena od odločitev upravnega sodišča kaže, da so odločitve Fursa v takšnih primerih tako pomanjkljive, da pomenijo kratenje ustavnih pravic.

Takšna zakonodaja, dodaja odvetnica, »je po mojem mnenju ne le neustavna, temveč predvsem mačehovska do mlajših generacij, ki v velikem številu nimajo dostopa do stalnih zaposlitev in se zatekajo v razne oblike samozaposlitve. Tako imamo v naši državi tiste s stalnimi zaposlitvami, ki jih ščiti skoraj vsa zakonodaja, in samozaposlene, večinoma mlade, ki nimajo nobenih pravic, obenem pa morajo nositi nesorazmerno velike obveznosti do države.«

Vse za ohranitev zaposlitve

Zato odvetnica razmišlja, da bi se s to problematiko obrnila na varuha človekovih pravic. V uradu varuha so nam povedali, da so s takšnimi primeri seznanjeni, da pa še ne morejo povedati, kako se bodo odzvali. Na prvi pogled je videti, da gre za podoben primer, ko se fikcija dohodka prenaša na različna področja socialnega varstva in na druga področja. To še posebno vzbuja skrb, ker se pri nas množijo oblike »podjetniškega« zaposlovanja, ko so praviloma najranljivejše skupine ljudi prisiljene prestopati v status samostojnega podjetnika (ali gospodarske družbe), da lahko ohranijo zaposlitev.