Tiskane izdaje
Skoraj 120 let stara rudarska kolonija Njiva v centru Trbovelj je še v tako dobrem stanju, da jo je mogoče obnoviti po običajnem postopku, je presodilo bivše superministrstvo in s tem vrnilo žogico Trboveljčanom. Ker občina delne prenove ne podpira, denarja za celovito pa nima, soseska do nadaljnega ostaja spomenik sramote.
Do nadaljnjega pomeni do prihoda investitorja, ki bo v obnovo Njive pripravljen vložiti deset milijonov evrov. Toliko bi namreč po izračunih trboveljske stanovanjske družbe Spekter stala obnova vseh osmih objektov v soseski.
Direktor Spektra Borut Dolanc, ki je ministra Žigo Turka že lani prosil za soglasje za delno rušenje in delno prenovo Njive, se na odločbo ministrstva ne bo pritožil: »Na občino bomo poslali pobudo za izločitev štirih objektov na Njivi iz prve stopnje zaščite. Navsezadnje je bila občina tista, ki je dosegla, da se Njiva razglasi za zgodovinski spomenik.«
Stanovalka Njive - najemnica v Spektrovem stanovanju Kada Smajlović je ogorčena nad vsemi: nad občino, ki se ne zna dogovoriti s Spektrom, nad Spektrom, ker že leta ne vlaga v stanovanja, lastnikom stanovanj pa za odkup 20 kvadratnih metrov velikih enot ponuja 21.000 evrov: »Toliko so ljudje vložili v luknje, ko so jih kupili!« Najbolj je ogorčena nad stroko, ki je ocenila, da so objekti v »relativno dobrem« stanju, čeprav se v stanovanjih cedi od vlage, zmrzuje voda v ceveh, odpada omet, poleti pa je treba zaradi podgan zapirati vrata.
Dolanc pravi, da so stanovanja ocenili po knjigovodski vrednosti in da jih ne bodo odkupovali: »Ponujamo pa jim v zamenjavo boljša in novejša stanovanja.«
Po ocenah Spektra bi rušenje štirih od osmih objektov na Njivi stalo dobrih 200.000 evrov, obnova druge polovice pa pet milijonov evrov. Na mestu odstranjenih objektov bi uredili parkirna mesta. Muzejski rudarski stanovanji bi preselili v ohranjeni niz, ki bi ga zaprli za promet in preoblikovali v staro rudarsko kolonijsko jedro.
Denar za prenovo, pravi Dolanc, bi zagotovili s pomočjo evropskih sredstev za prenovo starih mestnih jeder in s sofinacniranjem Eko sklada ter republiškega Stanovanjskega sklada. Da bi Njivo ponudili v odkup občini Trbovlje, ne razmišljajo več. »Lani smo jim jo ponudili po knjigovodski vrednosti za dober milijon evrov. Niso se odločili za odkup, vztrajajo pa pri celoviti prenovi. Kako jo bodo izpeljali, če je lastnik večine stanovanj Spekter?«
Kljub temu, da se Spekter z občinskim konceptom ne strinja, na občini vztrajajo pri "partnerskem projektu" in zagovarjajo "strokovno pretehtano in skrbno načrtovano" prenovo Njive. A doslej so izvedli le natečaj iskanja konceptualnih rešitev za to območje. Njiva, pravijo, je prioriteta pri revitalizaciji mesta, toda denarja zanjo v proračunu ni - niti 1,3 milijona, kolikor bi glede na 11-odstotno lastništvo stanovanj morali zagotoviti.
Dolanc je prepričan, da bi z ohranitvijo polovice rudarske kolonije, ki sicer velja za edinstven primerek stavbne dediščine celo v evropskem merilu, povsem zadostili zgodovini. Večino stanovalcev so v zadnjih letih preselili; od 144 morajo poskrbeti še za približno 60 gospodinjstev.
Nad oceno strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Celja tudi Dolanc ne skriva razočaranja. Po njegovem Njiva ni moteča le estetsko, postala je degradirano in nevarno bivanjsko območje. Konservatorska stroka, kot rečeno, meni, da je njiva v relativno dobrem stanju.
