Za trohico spoštovanja

Da bo tokratni koalicijski vrh bolj ali manj predstava za javnost, je bilo jasno, še preden so se na Gregorčičevi srečali ministri in poslanci vladnih strank. Ne zato, ker bi Desus nenadoma izgubil svojo politično moč. Nasprotno; prav zahteve te stranke bodo v prihodnjih mesecih zagotovo odločilno oblikovale okvire reforme, ki bo definirala položaj prihodnjih generacij upokojencev. Ali, povedano preprosto - dokler bo Desus član vladnih koalicij, ostrih rezov ne bo, ker jih politično ne more preživeti niti desna, še manj pa leva vlada.

Toda v sredo se je vladni vrh pogovarjal o sedanjih, in ne (še) o prihodnjih pokojninah. Zaradi javnofinančne katastrofe, ki se napoveduje v prihodnjem letu, Desus tu nima veliko manevrskega prostora. Da se tega zaveda, kažejo izjave prvakov stranke, ki tokrat ob nasprotovanju zamrznitvi pokojnin vendarle ne rožljajo z izstopom iz koalicije, kot so to pogosto počeli v preteklosti. Kar pa ne pomeni, da prostora za pogajanja sploh ni več.

Minister za finance Franc Križanič je te dni preživel cele ure za zaprtimi vrati poslanskih skupin, kjer so govorili o čisto konkretnih rečeh, kot so, denimo, nedokončani domovi za upokojence ali ustanovitev urada za starejše, ki ga še ni, je pa, na zahtevo Desusa, zapisan v koalicijski pogodbi. Kaj velikega v prihodnjem proračunskem obdobju ne bo mogoče iztržiti, a v času recesije so tudi majhne zmage politično dragocene. Čeprav torej ni nobenega dvoma, da se bo rast pokojnin ustavila, bo v zamrznitvi nekaj izjem, vsaj med tistimi na socialnem robu. Temu, in samo temu, je bil posvečen včerajšnji koalicijski vrh.

Toda resnici na ljubo so, bolj kot njihovi politični predstavniki, v tej zgodbi ključni sami upokojenci. Resignirana ugotovitev Mateje Kožuh Novak, da jim ne preostane nič drugega, kot da delijo usodo svojih otrok in vnukov, je bila pretekli teden najbolj citirana izjava v slovenskih političnih krogih. Temu v resnici ni kaj dodati. Morda le opozorilo iz naslednjega stavka Kožuh Novakove za čas, ko se bodo ob pokojninski reformi začele polemike o tem, kdo je večji in kdo manjši proračunski strošek. Četrtina državljanov Slovenije v teh časih ne bo zahtevala več denarja, zagotovo pa - vsaj za trohico - več spoštovanja.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela