Za učinkovito črpanje denarja EU

Ljubljana - Vlada je sprejela deset sklepov, s katerimi hoče urediti, pospešiti in čim bolj razvojno naravnati črpanje sredstev iz evropskih skladov. Prvi med njimi ministrstvu za finance in službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko nalaga, da pripravita predlog rebalansa proračuna za leto 2009 za področje kohezijske politike, ki bi upošteval možne prenose pravic med porabniki. Tak pritisk je razumljiv, saj ima Slovenija v obdobju 2007-2013 na voljo okrog pet milijard evrov, na poti iz proračuna EU v slovenskega pa naj bi bilo v prvih dveh letih le 50 milijonov.

Z včeraj sprejetimi sklepi, ki sta jih na tiskovni konferenci predstavila minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlata Ploštajner, bi vlada rada čim bolj pospešila črpanje evropskih sredstev, zato je sprejela omenjenih deset sklepov. Ti zavezujejo zlasti ministrstvo za finance (MF) in obe vladni službi - za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVRL) ter službo za razvoj in evropske zadeve -, vsa druga ministrstva, zlasti pa tiste proračunske porabnike, ki so povezani s črpanjem sredstev iz evropskih skladov.

Tako bosta MF in SVRL pripravila tudi predlog sprememb in dopolnitev predpisov, ki bodo omogočili, da bi se, denimo, DDV štel med upravičene stroške - seveda v navezi z uporabo sredstev iz Unije.

Gotovo je med najpomembnejšimi sklep, po katerem bodo SVRL in drugi pristojni resorji vsako četrtletje poročali in predlagali začasne ali trajne prenose za sicer pri ministrstvih že načrtovane odhodke proračuna, če se bo o njih ugotovilo, da letos ne bodo uresničeni. Tako naj bi se ta sredstva trajno ali začasno prenesla med druge proračunske porabnike, in to predvsem za tiste ukrepe, s katerimi bo mogoče reševati gospodarsko krizo.

Ker gre za pomembne sklepe, bo morala o njih odločati vlada. Ali kakor je na vprašanje Dela odgovoril minister Mitja Gaspari: »To je zamisel o borzi posojanja teh sredstev v proračunskem letu, da bi bila čim bolj učinkovito porabljena. Težava je v tem, ker porabniki [ministrstva] preveč optimistično napovedujejo svojo porabo, v drugi polovici leta pa ugotavljajo, da denarja ne bodo mogli porabiti. In tako se izgubi možnost za uporabo teh sredstev. Ker v zadnjih letih izgubljamo tempo te porabe, ga moramo obrniti v pozitivno smer.«

Vladne kadrovske poteze

Vlada je na včerajšnji seji razrešila Žiga Andoljška s položaja direktorja direktorata za javno premoženje (za razrešitev je sam zaprosil) na ministrstvu za finance in na njegovo mesto za vršilko dolžnosti imenovala Andrejo Kert, ki je bila na ministrstvu za finance že zaposlena pred osmimi leti. Od leta 2006 do 2008 je bila direktorica sklada za sukcesijo in nato lani za krajši čas na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ker je bila Anita Pipan imenovana za veleposlanico v Kraljevini Belgiji, jo je vlada včeraj razrešila s položaja generalne direktorice direktorata za načrtovanje politik in politično multilateralo na ministrstvu za zunanje zadeve. Na njeno mesto so za vršilca dolžnosti imenovali Andreja Benedejčiča, čigar imenovanja na veleposlaniškem mestu v Kijevu ni podpisal predsednik države. Včeraj je bil zamenjan tudi vršilec dolžnosti direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja Damir Josipovič; zamenjal ga je Miran Komac, ki bo na tem položaju do imenovanja novega direktorja. Do imenovanja generalnega direktorja agencije za okolje bo na tem položaju še naprej Silvo Žlebir, ker, kot pojasnjujejo v vladi, še ni končan natečajni postopek za novega direktorja, Žlebirju pa bi mandat potekel 10. februarja 2009.

(Iz petkovega tiskanega Dela)