Tiskane izdaje
Bogenšperk – V Valvasorjevem gradu na Bogenšperku v teh dneh končujejo dveletni projekt temeljite obnove grafične delavnice, ki so jo dopolnili z novimi vsebinami, med katere sodijo tudi interaktivne multimedijske vsebine s prikazom nastajanja bakroreza.
Plemič, učenjak in polihistor Janez Vajkard Valvasor je leta 1678 na gradu Bogenšperk odprl bakroreznico in tiskarno za bakroreze, takrat prvo te vrste na slovenskih tleh. Okrog sebe je zbral domače, nemške in nizozemske risarje in bakrorezce, ki so pod njegovim vodstvom izdelovali slike za njegove knjige. Delavnica je obratovala polnih enajst let, do izida znamenite Slave vojvodine Kranjske leta 1689.
Valvasor v delavnici ni bil zgolj organizator dela, naročnik in plačnik, temveč tudi glavni risar. Sam je namreč na terenu naredil večino risb, ki so mu služile kot predloga za bakroreze. Valvasor je nato leta 1685 uredil zbrane grafične liste in jih dal vezati v 18 zvezkov velikega formata. Toda stroški izdaje njegovih knjižnih del so bili previsoki, zato je moral med drugim prodati svojo knjižnico, del katere je bila tudi neprecenljiva grafična zbirka.
Valvasorjev bakrorez gradu Bogenšperk iz Topografije vojvodine Kranjske. Foto: Javni zavod Bogenšperk
Knjižnico je najprej jo ponudil kranjskim deželnim ustanovam, a so ga odslovili, zato jo je prodal zagrebškemu škofu Aleksandru Mikuliću. Originali se še danes hranijo v zagrebški Metropolitanski knjižnici. Prav v prostorih grafične delavnice na Bogenšperku pa je mogoče videti faksimilirano grafično zbirko. Prvotna Valvasorjeva zbirka je obsegala 18 zvezkov, vendar se je eden v 19. stoletju izgubil.
Mogoč vpogled v strukturo papirja
Po besedah direktorice javnega zavoda Bogenšperk Joži Vovk bodo v ustvarjanje grafičnega dela, tako kot nekoč v Valvasorjevih časih, vključeni tudi obiskovalci, saj se bodo lahko sami preizkusili v vlogi risarja in bakrorezca, odtisnili si bodo lahko podobo gradu in za spomin še slepi tisk Valvasorjevega središča oziroma gradu. »Ocenili smo, da je bil doslej celoten grafičen postopek premalo jasno in razumljivo predstavljen, zato smo s panojsko predstavitvijo razložili postopek dela v delavnici in izdelave papirja. Zdaj je mogoč ogled strukture papirja, obiskovalci pa se bodo temeljito seznanili tudi s strukturo papirja, ki ga je uporabil Valvasor v svoji znameniti Slavi,« je povedala Vovkova.
Joži Vovk, direktorica Javnega zavoda Bogenšperk. Foto: Bojan Rajšek/Delo
Po njenih besedah imamo Slovenci v Valvasorjevi zbirki in v grafični delavnici zelo pomembno dediščino za naš in evropski prostor. »Nadaljevanje poslanstva, ki mu je nestor slovenske grafike posvetil vse življenje ter zaradi te strasti in ljubezni izgubil tudi večino svojega premoženja je zaveza, da na gradu Bogenšperk negujemo muzejsko predstavitev začetkov grafične umetnosti pri nas, ter da na gradu slovenski in tuji umetniki ustvarjajo v grafičnih tehnikah ter grafike nato tudi razstavijo,« je povedala Vovkova.
Valvasorjevi grafični dnevi bodo letos potekali v začetku julija, ko bo šest mednarodno uveljavljenih grafikov v gradu ustvarjalo umetnine pet dni. Prenovljeno in dopolnjeno grafično delavnico bo jutri ob 18. uri odprla državna sekretarka z ministrstva za kulturo Damjana Pečnik, njeno vsebino pa bo predstavila avtorica razstave iz Tehniškega muzeja Slovenije Martina Orehovec.
