Za večino dijakov konec skrbi in začetek najdaljših počitnic

DeloData: Osvežena interaktivna grafika že vsebuje podatke o minimalnih točkah, potrebnih za vpis na posamezen  program.

Objavljeno
22. julij 2014 15.52
Posodobljeno
22. julij 2014 15.52
Tina Kristan, Ozadja, Monika Hrovat
Tina Kristan, Ozadja, Monika Hrovat

Ljubljana – Prejšnji teden so dijaki čakali na rezultate mature, danes na pošto, v kateri je pisalo, ali so sprejeti na njihovo želeno fakulteto. Nekateri so si oddahnili in tako že skočili v brezskrbne najdaljše počitnice, drugi ne. Prvih je bilo letos več kot lani.

»Dober občutek je, ko vem, da sem sprejet in da bom šel študirat, kar si želim,« so besede Tilna Avguština, ki je danes dobil le potrditev tistega, kar je pričakoval. Maturant škofjeloške gimnazije je namreč dosegel kar 87 točk in tako bo od oktobra na filozofski fakulteti dvopredmetno študiral zgodovino in ruščino. Prvi študijski program letos v nasprotju z lani ni imel omejitve, meja pri drugem pa se je tudi letos ustavila pri 48 točkah.

Tilen je tako eden od večine dijakov, ki so do začetka marca oddali prijavo za vpis in bili uspešni. Teh je bilo slabih 12.000 ali 72,8 odstotka prijavljenih, kar je 2,1 odstotne točke več kot lani. Zdaj jih čaka le še vpis na njihovo želeno fakulteto. Vpisi se bodo začeli v ponedeljek in bodo trajali do 18. avgusta.

Tega pa še ne bo mogel storiti Gregor Lazar kot eden izmed 4500 dijakov, ki jih poštar danes ni razveselil. Njegova želja je bila, da se vpiše na fakulteto za dizajn. »Pravkar gledam, žal mi je zmanjkalo 0,9 točke,« je povedal med pogovorom. To je bila tudi edina fakulteta, na katero se je prijavil: »Največ sem računal na ta faks. Noben drug me ni kaj preveč zanimal.« Tam je pričakoval najboljše možnosti za študentsko izmenjavo, projekte iz tujine in pozneje tudi delo zunaj meja Slovenije.

Fakulteta za dizajn je ena od treh samostojnih visokošolskih zavodov, ki izvaja študijske programe s koncesijo, in imajo letos omejitev, medtem ko je na ostalih javnih visokošolskih zavodov skoraj 110 programov, na katere niso bili sprejeti vsi prijavljeni. Osem je takih, kar je nekoliko manj kot lani, za vpis na katere je bilo v prvem roku potrebnih vsaj 90 točk (predstavljamo jih v tabeli). Med temi je letos število točk najbolj naraslo pri študiju biokemije na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijske tehnologije, in sicer z lanskih 86 na 93,48.

V prvem roku so jih 40 sprejeli, 35 pa zavrnili. Ti bodo zdaj lahko ponovno premislili in se vpisali na posamezne še proste programe v drugem in tretjem roku. Pri tem jim bo lahko v pomoč interaktivna grafika, ki smo jo danes že osvežili s podatki o številu sprejetih študentov in minimalnih točkah, potrebnih za vpis na posamezni študijski program v prvem roku. V njej je namreč razvidno tudi, kakšen trend vpisa je bil v drugem roku na vseh javnih študijskih programih od leta 2009 naprej.

Podatki o prostih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni 21. avgusta, že dan za tem pa se bo začel drugi prijavni rok, ki bo trajal teden dni. Tudi Gregor bo ponovno poskusil na jesenskem roku, »če bo na voljo še kakšno prosto mesto«. Če pri tem ne bo uspešen, bo prihodnje leto, pravi, izkoristil za delo prek študentskega servisa.

Tudi ta rok pa bo »zamudila« Eva Peternelj. Dijakinja športne gimnazije v Kopru je namreč prijavo za vpis oddala na fakulteto za šport, a sprejemnih izpitov še ni opravljala. V tistem času je bila mlada jadralka namreč na svetovnem prvenstvu. Morala se je odločiti, čemu dati prednost – prvenstvu ali sprejemnim izpitom – in odločila se je za prvega. Zato bo svoje sposobnosti na fakulteti dokazovala šele 11. septembra. Eva priznava, da je poleti zelo zasedena, a da bi si kljub temu želela, da bi lahko izpite opravila prej. Upa na najboljše, težav ne bo, če bo izpite opravila dobro, se pa zaveda, da se v primeru neuspeha ne bo mogla vpisati kamorkoli drugam v drugem roku, saj bo ta že mimo – kar pomeni, da »bom eno leto morala pavzirati«.