Tiskane izdaje
Žitna veriga je zadnjih nekaj let pozitivno vplivala na tehnologijo, ožji sortni izbor žit, ki jih sejejo pridelovalci, na večjo pridelavo in prodajo domačim porabnikom in s tem kakovostnejšo preskrbo domačega trga, so se strinjali udeleženci letošnje žitne konference.
A so na njej, kljub povabilu organizatorjev, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, manjkali predstavniki kmečkega sindikata. Iz protesta, ker so tako hoteli opozoriti na svoje nezadovoljstvo z delovanjem žitne verige. Zato je kmetijski minister Dejan Židan napovedal še pred koncem leta delovni sestanek s predstavniki posameznih členov verige, da na njem razčistijo nesoglasja in se dogovorijo, kako premagati ovire do boljšega (so)delovanja.
Največja težava določitev odkupnih cen
»Zaznal sem, da uspeh žitne verige deležniki zelo različno ocenjujejo. Predstavniki kmetov so se, denimo, kar veliko spraševali o smiselnosti tega delovanja, zato je pomembno poiskati odgovor na vprašanje, kaj torej storiti, da bi veriga, ki smo jo začeli leta 2010, delovala bolje. Vsi se sicer strinjajo, da je prinesla določene rezultate, kot je, recimo, boljši sortni izbor, primeren slovenskim podnebnim razmeram. Tudi tehnologija je po njeni zaslugi na višji ravni, kar nekaj je tudi namenske proizvodnje,« je našteval minister Židan po včerajšnjem sestanku v prostorih ministrstva. Največja težava je po njegovem še vedno način določitve odkupnih cen: »Ker se zanjo ne dogovorijo vnaprej, se dogovori sklepajo zadnji trenutek, ti pa so večinoma neuspešni.«
Nujno povezovanje
Nujno se bo natančneje dogovoriti, kako naj žitna veriga nadaljuje delo v letu 2016. »Nejasnosti, ki se pojavljajo, bo treba odpraviti, in to z intenzivnimi pogovori med vsemi udeleženimi,« je poudaril minister Židan in priznal, da je pri pridelovalcih še vedno največja pomanjkljivost nepovezanost malih pridelovalcev, kar ti že sami spoznavajo, »ko vidijo potrebo po bolj enotni in organizirani prodaji kupcem«.
