Za večjo prepoznavnost slovenskih živil

Preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države –  za višjo raven prehranske samopreskrbe.

Objavljeno
18. julij 2012 10.14
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana – Promocija kmetijskih in živilskih proizvodov je postala usodna za delovanje države. Zato je za izvajanje lani sprejetega zakona zdaj v državnem zboru treba po nujnem postopku spremeniti štiri člene tega zakona.

Spremembo zakona o promociji, ki spada v drugi sveženj vladnih predlogov zakonov za spodbujanje gospodarstva – kolegij predsednika DZ jih je potrdil za obravnavo po nujnem postopku –, je namreč vlada v parlamentarno obravnavo pospremila z obrazložitvijo nujnosti postopka, »zato da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države«.

Predlagana sprememba, ki jo je matični odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje že podprl, je, kot poudarjajo, nujna predvsem zaradi izvajanja zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov v praksi. Tako bo, pravijo predlagatelji, pripomogel k vzpostavitvi konkurenčne sposobnosti slovenskih agroživilskih podjetij in kmetijstva ter posledično k višji ravni prehranske samopreskrbe v Sloveniji.

Zaradi varčevanja bodo delali kar sami

Potem ko se je lani izjalovil poskus, da bi po določilih veljavnega zakona izbrali zunanjega izvajalca za opravljanje strokovnih nalog za promocijo, so se na resornem ministrstvu zdaj predvsem zaradi varčevanja, po besedah ministra Franca Bogoviča, odločili, da bodo ta del posla opravili kar zaposleni na ministrstvu. Zato je bilo nujno spremeniti veljavni zakon.

Predlagane spremembe zakona namreč določajo, da strokovne naloge iz 27. člena zakona izvaja kar ministrstvo, posamezne strokovne naloge pa tudi s pomočjo zunanjega izvajalca, ki bo izbran na podlagi predpisov o javnih naročilih. Taka rešitev nadomešča veljavno ureditev, po kateri se izvajalca celotnega paketa strokovnih nalog iz 27. člena za obdobje šestih let izbere na javnem razpisu.

Glede na spremenjene pristojnosti ministrstva kot izvajalca strokovnih nalog se posledično spreminja tudi vloga sveta za promocijo pri pripravi strateškega načrta in izvedbenega programa promocije. Svet med svojimi nalogami nima več priprave usklajenega predloga strateškega načrta promocije, ker tega pripravi ministrstvo, temveč predloži ministru usmeritve za pripravo strateškega načrta in za program promocije. Prav tako bo po novem zaradi spremenjenih vlog pri izvajanju promocije svet na podlagi letnega poročila, ki ga pripravi ministrstvo, spremljal izvajanje programa promocije.

V komisiji državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po besedah Vincenca Otoničarja predlog novele zakona podpirajo, saj je v poplavi uvožene hrane promocija slovenskih izdelkov nujna. V Zadružni zvezi Slovenije pa, kot pravi njen predsednik Peter Vrisk, pričakujejo, da bodo predlagane spremembe zakona pripomogle k čimprejšnjemu izvajanju promocijskega zakona v praksi. Ali so predlagane spremembe zakona za vzpostavitev konkurenčne sposobnosti slovenskih agroživilskih podjetij in kmetijstva zadostne, pa bo, kot pravi, pokazala praksa. Bo pa novela zakona zagotovo pripomogla, da bo potrošnik seznanjen z izvorom hrane, je prepričan Vrisk.

Po napovedih državnega sekretarja za kmetijstvo Branka Ravnika ni realno pričakovati, da bi bil zakon operativen pred začetkom prihodnjega leta, saj bo samo za potrditev strateškega načrta v EU potrebnega vsaj pol leta.