Za vgrajevanje dvigal z evropskim denarjem

Na administrativni ravni bo vgradnja dvigal precej olajšana, še naprej so problem sredstva, ugotavljajo v Sindikatu upokojencev Slovenije.

Objavljeno
17. avgust 2020 09.00
Posodobljeno
17. avgust 2020 09.00
V sindikatu upokojencev so prepričani, da so zgradbe brez dvigala družbeni problem, saj je varčno gradnjo takih blokov spodbujala in omogočala država, zato bi morala s finančnimi spodbudami sodelovati tudi pri njegovem reševanju. FOTO: Igor Mali
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) že več let opozarja in išče rešitve za težave starejših v večetažnih stavbah brez dvigala. Ugotavljajo, da so v času razsajanja covida-19 še toliko bolj neprimerne za bivanje številnih starejših, gibalno oviranih in drugih invalidov, saj jih tisti, ki jim ljubeznivo pomagajo, hkrati izpostavljajo nevarnosti okužbe. Zato je nujna takojšnja sanacija za bivanje ljudi iz ranljivih skupin. Na ministrstvi za okolje in za delo so naslovili pobudo za sanacijo zgradb brez dvigala z evropskimi sredstvi.

Pri vgradnji dvigal v večetažne zgradbe se je v zadnjem letu veliko spremenilo na bolje, pravi Tomaž Kšela, predsednik komisije za bivalne razmere starejših pri SUS: »Še lani je bilo treba za vgradnjo dvigala pridobiti soglasje vseh strank, torej 100-odstotno, zdaj je dovolj 75-odstotno soglasje. V javni obravnavi sta osnutek novega gradbenega zakona in predlog sprememb stanovanjskega zakona. Prvi vpeljuje 'manjše rekonstrukcije', ki jih bo mogoče izvajati brez gradbenega dovoljenja ob sodelovanju strokovnjakov. Mednje uvršča tudi vgradnjo dvigal. Drugi pa manjše rekonstrukcije uvršča med vzdrževalna dela, zato bo zanje potrebno samo polovično soglasje lastnikov. Če bosta zakona sprejeta, bo na administrativni ravni vgradnja dvigal precej olajšana. Problem pa ostajajo sredstva.«

  • V času razsajanja covida-19 je nujna takojšnja sanacija stavb brez dvigala za bivanje ljudi iz ranljivih skupin.
  • SUS je naslovil pobudo za sanacijo z evropskimi sredstvi na MOP in MDDSZ.
  • Ena od rešitev je v okviru celovite prenove stavb, potrebnih protipotresne sanacije.


Pogovor na MOP brez rezultatov


Predstavniki SUS so bili julija na pogovoru na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), sprejel jih je v. d. generalnega direktorja direktorata za prostor, graditev in stanovanja Georgi Bangiev. Ministrstvu so predlagali, da Slovenija da EU pobudo, naj v novi finančni perspektivi iz evropskih skladov sofinancira projekte za sanacijo večetažnih zgradb za bivanje ranljivih skupin, kot so starejši, gibalno ovirani in drugi invalidi.

35.000
stopnic na leto mora premagati stanovalec iz tretjega nadstropja


Po njihovem mnenju bi bilo tudi prav, da bi EU sofinancirala vgradnjo dvigal v okviru celovite prenove stavb ter v sklopu ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19 za starejše in gospodarstvo. Pogovor pa ni prinesel nobenih rezultatov in obljub, usmerili so jih na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

image
Francka Ćetković, predsednica SUS FOTO: osebni arhiv

 
Francka Ćetković, predsednica SUS

»Projekti dolgotrajne oskrbe niso in ne smejo biti le domovi za starejše. S sredstvi je treba okrepiti in drugače organizirati pomoč na domu, omogočiti razvoj različnih skupnostnih oblik bivanja, izboljšati bivalne razmere, tudi s sofinanciranjem vgradnje dvigal. Menimo, da bi strokovne ekipe morale biti že oblikovane, delovati je treba hitro, učinkovito in takoj. Prepričani smo, da je na ministrstvih in drugih organih na vseh ravneh dovolj kadrov in znanja.«


Po besedah predsednice SUS Francke Ćetković so za pogovor pri ministru za okolje Andreju Vizjaku prosili, ker je MOP v osnutkih akcijskih načrtov izvajanja strategije dolgožive družbe predvideno kot nosilec naloge Preverjanje možnosti vgradnje dvigal v obstoječe večstanovanjske stavbe in njihovo financiranje: »Žal pa ti akcijski načrti še niso sprejeti. Ne vemo, v kateri fazi so v sedanji vladi. Morebiti so zakopani v kakšnem predalu.«


Selitev ni dobra rešitev


Kot je dejala Ćetkovićeva, so pobudo upokojenskega sindikata na MOP načeloma podprli, hkrati pa dejali, da niso pravi naslov za njihove pobude in da tudi ne vidijo realnih možnosti za uresničitev njihovih predlogov. Za izboljšanje bivalnih razmer starejših v stavbah brez dvigala pa da naj bi iskali rešitve s preselitvijo in zamenjavo stanovanj.

»To seveda v večini primerov ni rešitev. Preselitev je povezana s stroški ter z izgubo socialne mreže v bivalnem okolju, poleg tega pa ne verjamemo, da se bo nekdo iz stavbe z dvigalom selil v stavbo brez dvigala. Predlagali so nam, da se obrnemo na ministrstvo za delo, ker so oni nosilec skrbi za starejše,« je pogovor opisala predsednica sindikata. »Pričakovali smo, da bodo našo pobudo sprejeli in da bodo nosilec medresorskega sodelovanja pri tem projektu oziroma da bodo pomagali pri izvedbi na lokalni ravni.«

255.000
je v Sloveniji pripadnikov »baby boom« generacije, danes stare od 63 do 72 let


Predloge si podajajo kot žogico


Ćetkovićeva dodaja, da jo žalosti, da si vlada in ministrstva podajajo pobude in predloge kot žogico, še posebej se to dogaja, ko gre za starejše: »V omenjenem osnutku akcijskih načrtov so bili za projekt proučitve možnosti vgradnje dvigal in sofinanciranje iz evropskih sredstev predvideni ministrstvo za okolje, ministrstvo za delo in vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Verjetno je treba vključiti še stanovanjski in nepremičninski sklad ter združenja občin.«

V SUS so nato pred kratkim še na ministrstvo za delo vložili pobudo, da bi za sanacijo večetažnih zgradb brez dvigala zagotovili denar za sofinanciranje iz evropskih finančnih sredstev za okrevanje po epidemiji covida-19. Menijo namreč, da bi morali del tega denarja nameniti tudi za izboljšavo bivalnih razmer starejših, tako za vgradnjo dvigal kot za prilagoditev stanovanj, da lahko še naprej živijo v svojem domu. Starejši namreč raje ostanejo doma in so hkrati manj ogroženi zaradi virusa kot stanovalci domov za starejše.

78
odstotkov anketiranih pozna enega ali več ljudi s problemom zaradi bivanja v zgradbi brez dvigala


Odgovora od MDDSZ še niso prejeli, vendar odziv pričakujejo, saj je to ministrstvo nosilec predlogov projektov iz evropskih sredstev za pomoč in razvoj po pandemiji, za potrebe dolgotrajne oskrbe in drugih, pravi Ćetkovićeva. Upa, da smo se v tej zdravstveni krizi vsi kaj naučili in da starejši s projekti iz evropskih sredstev ne bodo ostali na koncu čakalne vrste.

image
Tomaž Kšela, FOTO: osebni arhiv
 
Tomaž Kšela, predsednik komisije za bivalne razmere starejših pri SUS

»Z vgradnjo dvigal bi rešili več problemov. Zelo bi povečali kakovost življenja starejšim, gibalno oviranim in drugim invalidom, mladim družinam. Zmanjšali bi pritisk na domove za starejše. Olajšali bi delo zdravstvenim reševalcem, ki morajo starejše prenašati na zdravniške preglede po stopnicah. Spodbudili bi gospodarske aktivnosti po epidemiji covida-19, vlaganja prihrankov občanov v gospodarske aktivnosti, črpanje evropskih sredstev ...«


MOP: Vgradnja dvigal v okviru celovite prenove


O pobudah SUS smo vprašanja naslovili na obe ministrstvi. Na MOP pravijo, da je vgradnja dvigal in dvižnih ploščadi v obstoječo večstanovanjsko stavbo investicija večje vrednosti, ki jo je smiselno obravnavati v sklopu celovite prenove stavbe, kar še posebno velja za starejše stavbe. Takšne celovite prenove podpirajo tudi na MOP v okviru oblikovanja prioritet za financiranje z evropskimi sredstvi v obdobju prihodnje finančne politike v letih 2021–2027.

Vendar dodajajo, da vgradnja dvigal trenutno ni tip samostojnega projekta, ki bi ga evropska komisija izrecno podprla v zakonodajnem okviru sedanje (2014–2020), niti v okviru predlogov za izvajanje prihodnje finančne perspektive (2021–2027). V sklopu celovite prenove stavbe pa bi lahko med upravičene stroške odprave funkcionalnih ovir spadal tudi strošek vgradnje dvigala oziroma dvižne ploščadi. Pred nekaj meseci so dobili tudi pojasnila vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko, da v evropski kohezijski politiki v tekočem programskem obdobju ni na voljo sredstev za ta namen, saj financiranje tovrstnih ukrepov v operativnem programu ni predvideno.


MDDSZ: Pristojno za manjše posege


Na MDDSZ so nam odgovorili, da ministrstvo ne more graditi dvigal v zasebnih večstanovanjskih hišah. Pristojno pa je za dva ukrepa, ki sta prav tako pomembna pri zagotavljanju boljših bivalnih razmer v domačem okolju in v domovih za starejše. V okviru sredstev novega finančnega obdobja, do leta 2027, iščejo možnosti za svetovanje in sofinanciranje osnovne prilagoditve stanovanj. Gre za manjše posege, kot so odprava ovir v stanovanju, držala, oprijemalke, senzorske luči, ki lahko zelo pomagajo pri ureditvi okolja, v katerem je mogoče izvajati oskrbo. Iščejo možnosti črpanja evropskih sredstev v okviru sklada za okrevanje in odpornost tudi za prenovo ali novogradnje, s čimer bi med drugim zagotovili boljše pogoje dela zaposlenih in oskrbe starejših v domovih, tudi ob okužbah z novim koronavirusom.