Za vlado referendumska bitka še ni izgubljena, večina Slovencev za reforme

Ljubljana – Eurobarometer je danes potrdil rezultete zadnje ankete Dela: v odnosu slovenske javnosti do reform se je te dni zgodil preobrat. Kar štiri petine oziroma 82 odstotkov Slovencev se strinja, da so reforme nujne. Več kot 77 odstotkov pa jih meni, da z ukrepi za zmanjšanje javnega primanjkljaja ni dobro odlašati. Preobrat se je – zanimivo – zgodil le dober mesec pred referendumom o zakonu o malem delu in nekaj dni pred začetkom kampanje.

Zakaj se je to zgodilo, si vladna in sindikalna stran razlagata vsaka po svoje. »Boljše poznavanje zakonskih rešitev očitno prinaša tudi podporo komentatorjev, publicistov in javnega mnenja, saj ljudje začenjajo vse bolj razumeti nujnost sprememb,« so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje, ki javnomnenjski preobrat razume »v povezavi s pogostejšo objavo mnenj strokovnjakov v medijih, ki uveljavitev zakona podpirajo, in lastnimi komentarji medijev, ki zadnje čase bolj kažejo na anomalije sedanje oblike študentskega dela«.

Sindikati: Taktika ministrstva

Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov nad rezultati ankete ni presenečen. Meni, da je podpora zakonu o malem delu posledica kampanje ministrstva za delo, ki da »kaže na anomalije pri študentskem delu, zamolči pa bistvo, da bo malo delo na trgu konkurenca rednemu zaposlovanju«. To taktiko, je prepričan Semolič, bo vlada uporabljala tudi v kampanji.

Niti v vladi niti v sindikatih zaradi javnomnenjskega preobrata ne delajo usodnih sklepov o izidu referenduma, kajti kampanja se še ni niti začela. Prav tako ne eni ne drugi ne pritrjujejo tezi, da je večja naklonjenost ključnim projektom (sicer nepriljubljene) vlade posledica napak opozicije. Ta je zadnje tedne vse sile usmerila v teme, kot so odpiranje arhivov in trgovanje z orožjem.

Ankete: Šlo bo na tesno

Preobrat je očiten pri zakonu o malem delu, kjer je podpornikov spornega zakona ta mesec več kot polovica (54 odstotkov) in bistveno več kot nasprotnikov (38 odstotkov). Še prejšnji mesec je bilo razmerje v korist nasprotnikov (za 42 odstotkov, proti 47 odstotkov). Od oktobra lani do februarja se je število nasprotnikov malega dela povečevalo, resda pa razlika med njimi in podporniki nikoli ni bila posebno velika. Po rezultatu marčne ankete pa bi bilo mogoče sklepati, da bi zakon na referendumu dobil večinsko podporo – če bi se ga podporniki udeležili tako zavzeto kot nasprotniki, kar pa se na referendumih pogosto ne zgodi.

V zadnjih dneh se je povečala tudi podpora pokojninski reformi. Januarja so bili v Delovi anketi v večini nasprotniki reforme (za 40 odstotkov, proti 51 odstotkov), dva meseca pozneje pa je podpornikov več kot nasprotnikov (za 47 odstotkov, proti 43 odstotkov). Razlika ni velika in iz teh podatkov za zdaj lahko napovemo le tesen rezultat morebitnega referenduma.
Tanja Starič, Marko Pečauer

Pomembni datumi:

• v petek, 11. marca, bo se začela uradna referendumska kampanja;
• najpozneje do srede, 16. marca, morajo organizatorji referendumske; kampanje odpreti poseben transakcijski račun;
• v petek, 8. aprila, bo se začel volilni molk;
• v nedeljo, 10. aprila, bo glasovanje o zakonu o malem delu.