Tiskane izdaje
Žužemberk, Ljubljana – Približno 12.000 prebivalcem občin Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Kočevje in Žužemberk se pri preskrbi z vodo končno obetajo boljši časi. Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko je vendarle dala soglasje za gradnjo 152 kilometrov cevovodov. Naložba v preskrbo Suhe krajine s pitno vodo je vredna dobrih 37 milijonov evrov.
EU in država bosta zagotovili 24,5 milijona evrov, razliko občine glede na število prebivalcev. V okviru projekta bodo nadgradili in hidravlično izboljšali sedanje sisteme, vgradili 152 kilometrov cevovodov, zgradili pet novih črpališč in dve nadgradili ter uredili 16 vodnih zbiralnikov. S tem bodo na območju petih občin, kjer je bila kakovost vode doslej občasno oporečna, vzpostavili celovit sistem preskrbe s pitno vodo, nanj priključili malo več kot 830 novih uporabnikov in zmanjšali vodne izgube, so pojasnili v vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko. Vodovodni sistem mora biti urejen najkasneje septembra leta 2019.
Nič kaj vzpodbudni začetki
Začetki projekta – nosilka je občina Žužemberk – segajo v leto 2005, občine pa so sporazum za gradnjo podpisale dve leti kasneje. Za izvedbo je bilo vse pripravljeno že v evropski finančni perspektivi 2007–2013, imeli so izbrane tudi izvajalce del, a jim država ni izdala odločbe o sofinanciranju. Da jim ne bi propadlo več kot 30 pridobljenih gradbenih dovoljenj in garancije izvajalcev (IMP Promont, Komunalne gradnje, Kolektor Koling in GPI Tehnika), so občine avgusta lani same začele delno izvajati projekt. Dela so ocenili na 1,8 milijona evrov.
Občin Trebnje in Ivančna Gorica ni zraven
»To je največji projekt v zgodovini občine. Približno petini oziroma 1000 prebivalcem, ki še niso priključeni na javni vodovod in se zdaj z vodo preskrbujejo iz domačih zajetij in kapnic, se bo kakovost življenja korenito izboljšala,« je povedal direktor žužemberške občine Jacques Gros.
Iz projekta vodne preskrbe Suhe krajine sta že leta 2008 izstopili občini Trebnje in Ivančna Gorica. Trebanjski župan Alojzij Kastelic pravi, da imajo v občini premalo vodnih zmogljivosti, da bi zagotavljali vodo v tako velik sistem. Ivanški župan Dušan Strnad je dejal, da so sprva želeli sodelovati, da bi zagotovili preskrbo z vodo na območju Korinja, Laz in Ambrusa, ker so ugotovili, da imajo sami dovolj virov pitne vode, pa so se sami lotili projekta in ga že uspešno dokončali.
