Za volanom nekdanji kaznjenec, zadaj pa mamila

Taksi služba: Lahko pridobivanje licenc, voznikov ne preverja nihče. Nujna sprememba zakona. Vsi vse vedo?

Objavljeno
22. avgust 2014 22.05
Taxi v Celju, Celje 22. 08.2014
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Celje – O tem, kdo vse vozi taksi po mestu, lahko v nekaj pičlih minutah izveste od samih taksistov. Rade volje natančno povedo, kdo je sedel zaradi katerega kaznivega dejanja. In kaznjencev med taksisti ni malo. Nihče noče govoriti javno, nočejo se izpostavljati, ker potrebujejo denar.

Če taksisti sami koga prijavijo, se jim glede na grožnje lahko zgodi še kaj hujšega. Upajo, da bo sprememba zakona, ki jo predlagajo, spremenila njihovo kadrovsko sliko.

Drago Sivka je taksi vozil štiri leta. Po dveh letih pri največji taksislužbi v mestu so se razšli zaradi njegovih domačih težav. Zadnji dve leti je vozil za manjšo taksislužbo, kjer imajo le tri avtomobile. Z njimi je zdaj v sporu, potem ko je podjetje prijavil, ker mu naj ne bi izplačevali plač. »Prvega januarja so me zaposlili, vendar plače nisem dobil. Dobil sem le 80 evrov, vse na roke,« pojasnjuje Sivka. Kaplja čez rob je bila, ko so ga v podjetju obtožili, da je kradel denar, ki ga je tisti dan zaslužil z vožnjami, pa tudi, da je kradel vožnje, to pomeni, da je peljal stranko in ni vključil taksimetra, potem pa denar zadržal zase. »Tega nikoli nisem počel in to bom dokazal,« zatrjuje Sivka, ki je delodajalca prijavil delovni inšpekciji pa tudi policiji, saj naj bi ga celo fizično napadli.

Zgodba direktorja te taksislužbe je seveda povsem drugačna: »S potnimi nalogi lahko dokažem, da smo Sivki vse plačali. Res pa je, da mu januarja in februarja nismo mogli nakazati na tekoči račun, ker ga sploh ni imel. Potem me je pa prosil, naj mu še dva meseca dajem denar kar na roko, ker ga potrebuje takoj.« Sodu je izbilo dno, ko je Sivka podjetje prijavil delovni inšpekciji: »Bil je očetov prijatelj, zato sem ga dolgo časa toleriral, čeprav sem vedel, da krade denar. Potem je pa 'ukradel' vožnjo, ki je bila vredna dvajset evrov. Zaradi njega sem dobil tudi kazen od inšpekcije, čeprav je Sivka sam inšpektorju povedal, da je dobil plačo, ampak da uradno tega ne bo priznal. Priče imam, da je bilo tako.« Sivko je odpustil iz krivdnih razlogov, njun boj se bo nadaljeval na sodišču.

Kdo vozi taksi?

Sivka je sam priznal svoje pretekle napake. Tako je pojasnil, da je še pri prejšnjem delodajalcu zaspal za volanom, ko je imel v avtomobilu tri stranke, avto je končal v obcestnem jarku. Priznal je, da je imel veliko težav doma, da je nekajkrat poskušal storiti samomor in da je zdravljen alkoholik. Kljub vsemu pa so se očitno nanj delodajalci zanašali. Zadnja njegova delodajalca sta namreč potrdila, da je bil zelo priden in vedno pripravljen iti na vožnjo.

Taksisti, pogovarjali smo se s petimi iz različnih taksislužb, ki so hoteli ostati neimenovani, so potrdili govorice, da taksije vozijo nekdanji zaporniki, pogojno obsojeni, med taksisti je tudi najmanj en posiljevalec in najmanj en pedofil. Poseben problem je tudi prekupčevanje z drogami. Taksiji so tako prostor, kjer si drogo izmenjavajo ali pa jo celo taksisti prekupčujejo. »Policijski pes, izurjen za iskanje drog, je pri treh avtomobilih lajal kot nor. Našli sicer niso nič, ampak vem, da se prekupčevanje ves čas dogaja,« nam je povedal taksist, ki se zaradi lastne varnosti noče izpostavljati.

Zakaj je vožnja taksija tak magnet za take »profile«, smo hoteli izvedeti od direktorjev taksislužb. Voznike imajo zaposlene za največ štiri ure na dan, največkrat pa le za dve uri, čeprav so taksisti v avtu najmanj 12 ur skupaj. Izplačilo za ure, ko niso zaposleni, pa delajo, dobijo na roko takoj. Isti dan. Če torej človek potrebuje denar takoj, je služba taksista »idealna«.

Taksisti za spremembo zakona

Voznikov taksijev, ki bi imeli kriminalno preteklost, ni malo tudi v drugih krajih. Sekretar sekcije za promet pri OZS Bojan Pečnik je povedal, da so zbornico na ta problem že opozorili sami taksisti. Ti so z OZS na ministrstvo že lani poslali predlog za spremembo zakona o prevozih v cestnem prometu, da bi bilo treba preverjati, kdo so vozniki taksijev. Zakon sicer določa, kdo lahko dobi licenco, vendar se licence ne podeljujejo voznikom, ampak podjetjem oziroma samostojnim podjetnikom. Poostriti bi morali tudi nadzor, saj se z licencami precej trguje, vozniki jo tako »kupijo« in nato na črno vozijo zase.

Na nekritično podeljevanje licenc je opozoril tudi direktor združenja za promet pri GZS Robert Sever: »Pri taksislužbah je anarhija na vseh področjih. Treba bo res temeljito vse pregledati, saj so se podobne stvari dogajale tudi pred leti, ko je evidenca voznikov že obstajala.«

Inšpekcija

Z dejstvom, da taksisti delajo na črno, nismo presenetili nikogar. Ta problem zaznavajo tudi inšpektorji, ki prav letos izvajajo poostren nadzor. Z generalnega finančnega urada so sporočili, da so prav s celjskega območja v zadnjih letih prejeli več prijav tako zaradi dela na črno kot tudi zaradi neizdajanja računov. Prejšnji mesec so inšpektorji poostrili nadzor še nad taksimetri. Taksisti lahko, če računa ne izdajo iz taksimetra, opetnajstijo ne le delodajalca, ki take vožnje ne bo dobil plačane, ampak tudi državo za davek. Predvidena kazen za kršitve je od 20.000 do 250.000 evrov.

Inšpekcijske službe pojasnjujejo, da konkretnih primerov ne morejo komentirati, ker nadzori še niso zaključeni, davčna pa ne sme razkrivati davčnih tajnosti. Policija taksiste sicer preverja, seveda glede njihove udeležbe v prometu, vendar večjih kršitev niso zaznali. Pozvali so taksiste, naj kazniva dejanja, če jih zaznajo, prijavijo. Verjetno se to ne bo zgodilo, saj taksisti službe potrebujejo, hkrati pa se tudi bojijo. Sivki so po našem pogovoru z nami namreč nekajkrat grozili, dejal je tudi, da so ga poskušali z avtomobilom zriniti s ceste.

Odloka ne bo!

Predsednik sekcije taksistov pri celjski obrtni zbornici Bojan Vrbnjak je povedal, zakaj policija do podatkov neposredno s terena verjetno ne bo prišla: »Ko enega taksista ustavijo, se drugi, ki to prek radijske postaje slišijo, dobesedno skrijejo. Osemdeset taksijev po Celju se skrije.« Vrbnjak je poudaril, da imajo celjski taksisti veliko težav, največja je gotovo ta, da delavci niso prijavljeni. Opozoril je še, da so vozila slabo vzdrževana: »Ne vem, kako nekateri naredijo tehnični pregled!«

Taksisti, tudi Vrbnjak, še vedno trdijo, da bi veliko rešil občinski odlok o taksislužbi, ki ga je Mestna občina Celje obljubljala že pred več kot desetimi leti, pa ga še vedno ni. In ga tudi ne bo, kot so sporočili: »MOC je že pristopila k pripravi odloka o taksi službi, ki je predvideval način oziroma pogoje za izvajanje omenjene službe na območju MOC. Tako se je med drugim predvidevala uvedba tako imenovanih ekoloških standardov, omejitve glede starosti vozil, poenotenje barve vozil; poleg navedenega pa seveda tudi nekatere prednosti, kot so različna izobraževanja, rezervacija čakalnih mest ipd. Ker pa bi, poleg prednosti, izpolnjevanje predvidenih pogojev prineslo tudi dodatno obremenitev za izvajalce te službe, glede na gospodarsko situacijo odlok še ni bil posredovan mestnemu svetu v obravnavo.«

Čeprav taksisti še vedno upajo, da bo sprejet odlok, v Ljubljani po besedah Severja bistvenih prednosti ni prinesel, kot tudi ne uvedba nalepke: »Ljubljanski taksisti imajo nalepke, ampak še vedno vidimo druge taksiste, ki se povsem nekaznovano vozijo po rumenem pasu, uporabljajo parkirišča za taksiste in podobno.«