Za volilno kampanjo največ zapravili Socialni demokrati

Ljubljana/Trst - Na računsko sodišče je do danes prispelo 266 zaključnih poročil o financiranju volilne kampanje pred lanskoletnimi lokalnimi volitvami. Največ sredstev, kar 601.433 evrov, so za kampanjo porabili Socialni demokrati.

Na računsko sodišče je do danes prispelo 266 zaključnih poročil o financiranju volilne kampanje pred lanskoletnimi lokalnimi volitvami, ki so jih morali računskemu sodišču in občinskim svetom posredovati organizatorji kampanj, je pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Med njimi so tudi poročila organizatorjev volilne kampanje parlamentarnih strank, ki kažejo, da so največ sredstev, kar 601.433 evrov, za kampanjo na lokalnih volitvah porabili Socialni demokrati (SD).

V SD so tako za financiranje svoje volilne kampanje na ravni vse države porabili 601.433 evrov oz. 144,1 milijona tolarjev, zbrali pa so jih manj, in sicer 445.887 evrov (106,9 milijona tolarjev).

SD sledita SDS in SLS

Po višini porabljenih sredstev sledi SDS, ki je za volilno kampanjo zapravila 490.424 evrov (117,5 milijona tolarjev), zbrala pa jih je nekoliko več, in sicer 490.790 evrov (117,6 milijona tolarjev).

Ljudska stranka je za financiranje volilne kampanje porabila 472.844 evrov oz. 113,3 milijona tolarjev, na posebnem računu pa je zbrala 422.659 evrov (101,3 milijona tolarjev). Prejela je za 4200 evrov prispevkov (milijon tolarjev).

LDS je za volilno kampanjo na lokalnih volitvah zbrala 189.808 evrov (45,5 milijona tolarjev), porabila pa precej več, in sicer 345.113 evrov (82,7 milijona tolarjev). Liberalna demokracija se je za potrebe volilne kampanje zadolžila za 166.874 evrov (39,9 milijona tolarjev).

V Novi Sloveniji so na posebnem računu zbrali 243.774 evrov (58,4 milijona tolarjev), porabili pa nekaj več, 292.062 evrov (69,9 milijona tolarjev). Sredstva za kampanjo sta prispevali podjetji Trimo in Medium, v NSi pa so se zadolžili še za 54.248 evrov oz. 13 milijonov tolarjev.

Nekoliko manj, 187.636 evrov (44,9 milijona tolarjev) so za potrebe volilne kampanje zapravili v DeSUS, medtem ko so zbrali 210.621 evrov oz. 50,5 milijona tolarjev. Prejeli so za 4089 evrov (980.000 tolarjev) sredstev.

Najbolj ''skromna'' je bila SNS

Najbolj skromna med parlamentarnimi strankami je bila nacionalna stranka, ki je porabila le 151.373 evrov (36,3 milijona tolarjev), medtem ko je na svojem računu zbrala 151.275 oz. 36,3 milijona tolarjev.

V tržiški kampanji porabili skoraj vsa dovoljena sredstva

Na hudo borbo za župansko mesto, ki se je na jesenskih lokalnih volitvah bila v občini Tržič, kažejo tudi poročila o financiranju kampanj. Tako zmagovalec Borut Sajovic (LDS) kot dotedanji trikratni tržiški župan Pavel Rupar (SDS) sta namreč porabila skoraj vsa dovoljena sredstva za volilno kampanjo, je razvidno iz poročil o financiranju, ki jih morajo vodje kampanj računskemu sodišču oddati najkasneje danes.

Kot je povedala predstavnica za stike z javnostjo pri LDS Petra Škofic , je bilo za volilno kampanjo za volitve župana v občini Tržič skupno porabljenih 2989 evrov (716.277 tolarjev), od tega je bilo največ sredstev namenjenih oglaševanju. Porabljena sredstva za kampanjo Boruta Sajovica so bila v okviru zakonsko dovoljene porabe za izvedbo obeh krogov županskih volitev.

SDS je za volilno kampanjo njihovega tržiškega županskega kandidata porabila še več sredstev. Za prvi krog županskih volitev so v kampanji Pavla Ruparjevi porabili 2114 evrov (506.541 tolarjev), v drugem krogu pa 1061 evrov (254.300 tolarjev). Skupaj je bilo tako za volilno kampanjo Ruparja namenjenih 3175 evrov (760.841 tolarjev), kar je le malenkost manj od dovoljenih 3200 evrov. SDS je poročilo o financiranju volilne kampanje računskemu sodišču poslala v sredo.

Ugotavljanje nepravilnosti nemogoče zaradi "invalidnih" obrazcev

Računsko sodišče bo prejeta poročila pregledalo in po potrebi opravilo revizijo pri organizatorjih volilne kampanje. Vendar pa je, kot je opozoril Šoltes, zaradi "invalidnih" obrazcev v večini primerov ugotavljanje nepravilnosti nemogoče. Obrazec zaključnega poročila namreč premalo določeno opredeljuje vsebino podatkov, ki bi jih morali navesti organizatorji, tako da je tudi primerjava med njimi nemogoča. Obrazec bi namreč moral med drugim zajemati podatke o posameznih kandidatih, saj iz skupnih poročil političnih strank ni razvidno, koliko znašajo stroški za posameznega kandidata. Poleg tega poročila niti niso dokončna, saj lahko organizatorji še mesec dni poslujejo prek posebnih računov, ki so jih odprli za volilno kampanjo.

Zakon o volilni kampanji tudi ne ureja evidentiranja organizatorjev volilne kampanje, ki so po zakonu odgovorni za zakonitost izvajanja volilne kampanje. Oba razloga sta vzrok, da skupna višina zbranih in porabljenih sredstev volilnih kampanj ni nujno končna in točna. Vlada je sicer medtem že pripravila predlog novega zakona o volilni in referendumski kampanji, ki naj bi sledil predvsem ugotovitvam računskega sodišča. Šoltes ugotavlja, da je večina njihovih opozoril v predlaganem zakonu, ki čaka na parlamentarno obravnavo, tudi dejansko upoštevana.